4 PRENOVA SPLETNE STRANI (drugi del) - OBLIKA IN DESIGN

Oblika in design spletnih strani ali mest je zelo pomemben faktor, ki vpliva na spletno vidljivost. To vplivanje je močno na spletne iskalnike oziroma njihove pajke in na obiskovalce spletnih strani ali mest.

Oblikovalci spletnih mest prihajajo do dilem, komu naj se prilagodijo. Po eni strani so tu spletni iskalniki, ki s svojo indeksacijo in dobro oceno spletne strani pogojujejo eksistenco in vidnost strani na svetovnem spletu. Iskalniki omogočajo, da nas ciljna publika najde. Na drugi strani so uporabniki svetovnega spleta. To je naša ciljna publika, ki pogojuje naš finančno-ekonomski obstoj. Tej publiki mora ustrezati oblika in design spletne strani. Stran jim mora biti všeč, zadovoljevati mora pričakovanja, ki jih ima publika. To je v večini primerov prvi pogoj, da se ljudje odločijo za nakup produkta ali storitve, ki jo spletna stran ponuja.

Oblika in design spletne strani ali mesta je razdeljena med ustrezanje spletnim imenikom in ciljni publiki. Kot v realnem življenju, tudi tukaj ne moremo popolnoma zadovoljiti celotne ciljne publike. Zato se moramo samo odločiti, komu bomo bolj ustregli in od koga bomo imeli več dobička. Ko preračunamo vse dejavnike, dobimo rezultat, ki nam pove, kako moramo spletno stran oblikovati in katere tehnologije uporabiti.

Spletni iskalniki vedno iščejo kvalitetno vsebino na spletni strani. To pa najdejo v tekstu, ki ga lahko indeksirajo. Nekatere spletne strani imajo v svoji obliki in designu polno kvalitetne vsebine, v smislu teksta s ključnimi besedami. Druge strani pa so polne Flash dodatkov in JavaScript-a. Spletni iskalniki bolje indeksirajo strani s tekstom in jih zato tudi bolje ocenijo kot strani, ki nimajo tekstovne vsebine in so polne animacij ter iskalnikom nerazumljivih dodatkov.

Ciljna publika raje vidi zanimive spletne strani, ki so podprte z animacijami in za oko zanimivimi dodatki. Taka oblika in design ljudi preprosto privlači Če ob tem obiskovalci dobijo iskane informacije, je to zmagovalna kombinacija.

Pomembno je, da oblikovalci spletnih strani vedo, komu je stran namenjena. S tem, ko poznajo želje ciljne publike, lahko ugotovijo pravilno kombinacijo oblike in designa spletne strani ali mesta. Tako nastala stran ali mesto bo lahko uspešno kotirala v svoji tržni niši in dosegala uspešne poslovne rezultate. S pravilno izbiro oblike in designa strani ali mesta bomo zadovoljili spletne iskalnike. Tako bomo zasedli ugodno pozicijo na straneh rezultatov spletnih iskanj ter zadovoljili potrebe vedno bolj zahtevnih obiskovalcev in naše ciljne publike.

4.1 KAKO VPLIVA JAVASCRIPT NA VIDNOST SPLETNE STRANI?

JavaScript je programski jezik, ki omogoča oblikovalcem spletnih strani ali mest, da dodajo spletni strani delček glamurja in stran naredijo malce bolj dinamično. S tem postane stran bolj privlačna za oči obiskovalcev.

JavaScript vsebuje pojavna okna, obrazce za ugotavljanje istovetnosti, spuščajoče se menuje in pogosto učinke ob prehodu miške (rollovers/mouseovers).

Rollovers/mouseovers postopki so postali standardni del designa spletnih strani. Pri teh postopkih s pomočjo programskega jezika JavaScript generiramo neke vrste pojavna okna, ne da bi pri tem z željo sodeloval obiskovalec oziroma uporabnik spletne strani. Sistem deluje na principu premika miške. To pomeni, da obiskovalec spletne strani, ko s kursorjem miške preleti točno določeni del strani, sproži postopek, da se naloži nova spletna stran. Drug način je, da se, ko uporabnik prispe na želeno stran, čez to stran takoj naloži nova spletna stran ali celo več spletnih strani. V največ primerih so to reklamne strani, ki jih je včasih težko zapreti, ker se vedno znova pojavljajo. Vsem uporabnikom svetovnega spletna priporočamo uporabo brezplačnih programov, ki preprečujejo pojavna okna. Ker se rollovers/mouseovers postopki velikokrat uporabljajo z namenom zavajanja spletnih iskalnikov, so ti začeli uporabljati recipročne ukrepe.

Primernejša pri izdelavi spuščajočih se menujev, ki smo jih opisali v poglavju 3.3.3, je uporaba JavaScript-a. Uporaba te metode nam prihrani prostor na spletni strani, vendar nam zmanjša možnost uspešne indeksacije spletne strani. V današnjem času večina iskalnikov ne sledi povezavam znotraj JavaScript-a, ker bi za to potrebovali več časa in daljšo programsko kodo. Zato se zgodi, da ob uporabi samo navigacijske sheme spuščajočih se menujev niso indeksirane vse povezave, ki jih ti menuji vsebujejo. Zaradi uporabe JavaScript-a je zato vidljivost spletne strani manjša. Niso vsi tipi JavaScript-a pajkom neprijazni. Nekatere variante pajki prepoznajo in jim lahko tudi sledijo. Svetujemo vam, da pri uporabi JavaScript-a uporabite čim bolj preprosto različico, saj je s tem možnost indeksacije pajkov večja.

Pri uporabi JavaScript-a obstaja še nek drug problem. To je čas nalaganja spletne strani. Zavedati se moramo, da daljša kot je skripta v programskem jeziku Java, večji je čas nalaganje spletne strani. Mnogi strokovnjaki s področja spletnega marketinga priporočajo uvrstitev JavaScript-a na koncu html kode spletne strani, tik pred zaključkom označenim z </body>. S tem je omogočeno pajkom lažje indeksiranje spletne strani, ker se jim ni potrebno mučiti z JavaScript-om, da bi prišli do vsebine strani. Problem hitrega nalaganja spletne strani s tem ni rešen, saj je ta skripta še vedno del html kode in je v številčnih primerih celo daljša od osnovne html kode. Za zmanjšanje časa nalaganja spletne strani, ne da bi izgubili vizualne prednosti JavaScript-a z ukinitvijo uporabe le te, je potrebno najti drug način.

Večina spletnih iskalnikov daje večji poudarek tekstu, ki se nahaja na vrhu spletnih strani, kot tekstu na dnu strani. Predvidevajo, da prvi odstavek povzema vsebino spletne strani. Uporaba JavaScript-a na vrhu dokumentov lahko vpliva na relevantnost strani, ker bodo nekateri iskalniki dali večjo pozornost na skripto kot na vsebino strani. (Michael in Salter, 2003, stran 122)

Kot vemo, zanimajo spletne iskalnike tekstovne datoteke oziroma vidna tekstovna vsebina na spletni strani in povezave, ki jih lahko spremljajo. Povedali smo že, da jih ne zanima JavaScript, ker z njo ne morejo ugotoviti vsebine spletne strani in njenih ključnih besed. V JavaScript se iskalniki poglobijo samo v primerih, ko je ta uporabljena za zavajanje spletnih iskalnikov. Izvedeli smo že, da se nam z uporabo JavaScript-a čas nalaganja spletne strani poveča. Ta čas je daljši za uporabnike spletne strani in za spletne iskalnike. Rešitev tega problema je uporaba zunanje datoteke z vsebino JavaScript-a.

Programsko kodo JavaScript ne bomo podrobno razlagali. Vendar za oblikovalce, ki že uporabljajo za oblikovanje spletnih strani ta programski jezik, svetujemo naslednje. Programsko kodo JavaScript, ki se nahaja v html kodi med začetno oznako <script> in končno oznako </script> kopiramo v oblikovalca besedila beležnica. Tako dobljeno datoteko shranimo pod imenom, ki si ga bomo lahko zapomnili, na primer mouseover.js ali rollover.js. Pri tem je končnica .js oznaka za JavaScript. To datoteko postavimo v mapo skripte, ki se nahaja na strežniku, kjer so tudi ostali deli spletne strani. Ker ne želimo, da pajki indeksirajo to mapo, ki vsebuje tudi ostale skripte, jo moramo zaščititi pred indeksacijo. To storimo na način, ki smo ga predstavili v poglavju 3.3.5 in sicer:
User-agent: *
Disallow: /skripte/
Te dve vrstici shranimo v datoteko, narejeno z beležnico, datoteko pa postavimo v osnovno mapo spletne strani na strežniku.

Z uporabo zunanje datoteke z vsebino JavaScript-a dosežemo več dobrih stvari, ki posledično lahko vplivajo na večjo vidnost spletne strani v očeh obiskovalcev in spletnih iskalnikov. Zunanja datoteka zmanjša čas nalaganja spletne strani za našo ciljno publiko. Ko je skripta enkrat naložena iz mape skripte, je potem ni treba več nalagati za ostale spletne strani istega spletnega mesta. To je pogojeno s tem, da ostale strani uporabljajo isto skripto. Čas nalaganja strani se zmanjša tudi za spletne iskalnike, saj se jim ni potrebno ukvarjati z nezanimivimi skriptami. Te so namreč prepovedane za indeksacijo. S tem spletni iskalniki s pomočjo pajkov indeksirajo samo vsebino strani in povezave, ki se na strani nahajajo. Mnogi oblikovalci spletnih strani ne pomislijo na to, da iskalniki s svojimi pajki ne čakajo dolgo, da se stran naloži. Predolg čas nalaganja razumejo kot poskus zavajanja iskalnikov, zato se zna zgoditi, da stran, zaradi dolgega časa nalaganja, ne bo indeksirana. Torej, hitrejše kot se stran naloži, bolj prijazna je za spletne iskalnike. Zadnja prednost in pogosto tista, ki se je oblikovalci strani ne zavedajo, je ta, da spremembe skripte, s tem ko je postavljena v zunanji datoteki, ni potrebno izvajati na vsaki strani posebej, ampak jo spremenimo samo v mapi skripte. S tem prihranimo veliko časa in denarja. Uporaba zunanje datoteke z vsebino JavaScript-a naredi spletno stran bolj prijazno za obiskovalce in spletne iskalnike.

4.2 PREDNOSTI UPORABE CSS (Cascading Style Sheets)

Cascading Style Sheets oziroma CSS je posebnost html kode, pri kateri se ustvarjajo posebne predloge, s katerimi se določi, kako izgledajo posamezni elementi na spletni strani. Oblikovalci in končni uporabniki spletnih strani lahko ustvarijo nekakšne stilistične predloge, s katerimi definirajo končni izgled spletne strani, ne da bi vplivali na strukturo te strani. Uporaba CSS pri oblikovanju spletnih strani lahko poveča vidnost strani v očeh spletnih iskalnikov, posredno pa vpliva na končnega uporabnika z večanjem izkušenj glede raznolikosti spletnih strani. CSS nam pomaga zmanjšati napihnjenost in količino html kode spletne strani.

Oblikovalci se zatekajo k uporabi CSS-ja, ker z njim lahko standardizirajo posamezne dele spletne strani in jih nato uporabljajo enake, na vseh straneh spletnega mesta. Z uporabo CSS-ja oblikovalci pred seboj vidijo tiste oblike pisav, ki jih bodo videli končni uporabniki spletne strani. S tem se jim ni potrebno zanašati na nastavitve posameznih brskalnikov končnih uporabnikov. Rezultat tega je lahka berljivost spletne strani, ki je vidna v obliki, ki jo je ustvaril oblikovalec strani.

Cascading style sheets (CSS) uporabljamo za kontroliranje parametrov designa, kot na primer pisave, oblike povezav, barve in pozicije delov spletne strani. CSS v veliki meri zmanjša čas nalaganja spletne strani, stilistične predloge same po sebi pa nimajo velikega vpliva na spletne iskalnike. (Michael in Salter, 2003, stran 109)

Uporaba CSS-ja je najprimernejša pri oblikovanju naslovov na spletnih straneh. Tem naslovom dajejo spletni iskalniki velik poudarek, saj v njih vidijo, kaj spletna stran prikazuje. Z uporabo drugih načinov prikazovanja naslovov, kot so animacije, lahko dosežemo negativen učinek. Spletni iskalnik lahko ob nepravilnem oblikovanju naslova sploh na zazna. Samo uporaba meta oznak H1, H2 in H3 pri označevanju naslovov pa dopušča poljubno obliko glede na nastavitve brskalnika. Z uporabo CSS-ja dosežemo, da iskalniki še vedno razumejo, kaj je naslov in ga zato tudi obravnavajo kot bolj pomemben del spletne strani.

V začetku svetovnega spleta so spletni brskalniki določali izgled spletne strani. Oblikovalci strani so lahko določili samo, kje bo vsebina in kje naslov. Določili so namreč lahko samo pozicijo posameznih delov spletne strani in ne izgleda spletne strani. Brskalniki so določali vizualni izgled posameznih delov te strani. Spletna stran je v vsakem brskalniku izgledala drugače. V današnjem času imajo oblikovalci novo orodje, imenovano Cascading Style Sheets (CSS), s katerim lahko definirajo točen izgled celotne spletne strani. Sedaj prihaja do dilem, ali uporabiti CSS ali meta oznake H1, H2, … Meta oznake H so pomembne, saj jih iskalniki smatrajo za zelo pomembne. Vendar te oznake predstavljajo vizualno precej grdo obliko naslovov. Mnogi oblikovalci so te oznake opustili in raje uporabljajo CSS metodo, ki je bolj privlačna za oči. Ni razloga, da ne bi uporabljali obeh metod in s tem iztržili največ od obeh. (Kent, 2004, stran 97)

Podobno kot pri JavaScript-u, je tudi pri CSS-ju zaželena uporaba zunanje datoteke z vsebino CSS. Spletni iskalniki nimajo velike želje indeksirati skripte v CSS-ju, saj jih zanima samo vsebina in povezave spletne strani. Zaradi lažje indeksacije strani je zaželena uporaba zunanje datoteke, ki jo je potrebno zaščititi pred indeksacijo z datoteko robots.txt ali z Robots Exclusion protokolom. Zunanjo datoteko naredimo podobno kot pri JavaScript-u, samo da v beležnico kopiramo vsebino, ki se nahaja med meta oznakama <style> in </style>. Datoteko shranimo s poljubnim imenom in končnico .css v mapo z imenom css. Vse skupaj se nahaja na strežniku z ostalimi deli spletne strani. Mapo css še zaščitimo pred indeksacijo na že znan način, predstavljen v prejšnjih poglavjih.

Prednosti uporabe zunanje datoteke CSS so v bistvu enake kot pri uporabi zunanje datoteke JavaScript. Ta uporaba zelo zmanjša čas nalaganja spletne strani in velikost izvornih kod spletnih strani Oblikovalcem ni potrebno za vsako spletno stran ponavljati stilističnih predlog, ker jih imajo že shranjene. Pri popravljanju predlog lahko popravimo samo osnovno. S tem se bodo popravile predloge na vseh straneh spletnega mesta.

Uporaba CSS-ja in zunanje datoteke CSS-ja je prijazna do uporabnikov, oblikovalcev spletnih strani in posledično lahko pozitivno vpliva na vidnost spletne strani v očeh spletnih iskalnikov.

4.3 SPLETNE STRANI, NAREJENE Z UPORABO OKVIRJEV (FRAMES)

Okvirji: So html tehnika, s katero ustvarimo statično področje na spletni strani, ki je namenjeno predvsem gumbom za navigacijo med stranmi. Okvirji lahko povzročajo probleme pri optimizaciji spletnih strani, ker nekaterim pajkom zmanjšujejo zmožnost indeksiranja. (Michael in Salter, 2003, stran 228)

Odločitev o uporabi okvirjev (angl. frames) je v rokah oblikovalcev spletnih strani. Vendar svetujemo, da tega ne storijo, če ne znajo pravilno oblikovati strani, v smislu, da ta postane primerna za indeksacijo (angl. search engine friendly).

Uporabniki imajo pogosto probleme z zaznamovanjem strani, narejenih z okvirji, zaradi neujemanja vsebine posamezne strani, z URL naslovom le te. To se dogaja, ker so strani narejene tako, da se v istem okvirju na spletni strani, pod istim naslovom, nalagajo različne vsebine drugih strani istega spletnega mesta.

Okvirjene spletne strani so bile popularne pred leti. Na srečo danes niso več tako zanimive za oblikovalce strani. Z vidika uporabnosti okvirji ne predstavljajo velikega problema. Obstaja nekaj razlogov, zakaj niso več tako priljubljeni. Mnogo oblikovalcev strani je s prevelikim številom uporabljenih okvirjev naredilo stran težko berljivo. Tudi spletni iskalniki težko sledijo oziroma sploh ne sledijo povezavam v okvirjih. (Kent, 2004, stran 50)

Ker spletni iskalniki slabo indeksirajo vsebino v okvirjih, obstaja rešitev v uporabi meta oznake noframes. Vendar vas že na začetku opozarjamo, da večina iskalnikov zaradi zavajanja iskalnikov vsebino te oznake ignorira ali jo ima za manj vredno. V preteklosti so to oznako uporabljali za skrivanje teksta, čeprav spletna stran ni uporabljala okvirjev.

Meta oznaka noframes je bila mišljena kot nadomestek za brskalnike, ki niso sposobni prikazovati strani, narejenih z okvirji. Na žalost mnogo oblikovalcev spletnih strani uporablja to oznako za umeščanje dodatnih ključnih besed na stran. Zaradi tega iskalniki ignorirajo to oznako ali ji dodelijo negativne točke.
(Kent, 2004, stran 110)

Možen način večanja vidljivosti spletne strani, kljub uporabi okvirjev, je uporaba sekundarnih navigacijskih shem. Ta nasvet velja za vse strani, ne samo za tiste, ki uporabljajo okvirje. Najboljši način je postavitev tekstovnih povezav na koncu vsake strani.

Svetujemo, da opustite uporabo okvirjev za izdelavo spletnih strani, če niste strokovnjak za uporabo le teh. Boljšo spletno vidljivost lahko dosežete bolj preprosto, z uporabo drugih metod oblikovanja. Teh je na voljo veliko.

4.4 UPORABA ANIMACIJE (FLASH, SPLASH)

Vsi vemo, kako privlačne so strani, ki uporabljajo animacijske tehnike. Flash tehnika je čudovit način za izgradnjo spletnih strani, ki imajo poseben čar, privlačnost, edinstvenost. Flash tehnika zagotavlja proporcionalnost. To pomeni, da bo v primeru, ko bo uporabnik zmanjšal okno brskalnika, flash animacija sorazmerna z velikostjo okna. Stran, ki vsebuje navadne slike, bo ob zmanjšanju okna sliko obdržala v osnovni velikosti. S tem pa ne bo vidna v celoti. Posebnost flash tehnike je v nalaganju, saj se animacija zažene, takoj ko je to mogoče, četudi jo spomin brskalnika ni še v celoti naložil. To pomeni, da obiskovalec lahko gleda animacijo, medtem ko se ta nalaga v spomin.

Oblikovalci spletnih strani radi uporabljajo animacijske tehnike, ker imajo s tem občutek, da ustvarjajo nekaj novega. Obiskovalci oziroma uporabniki spletnih strani zelo radi vidijo nove animacije na straneh. V nasprotju z oblikovalci in obiskovalci pa spletni iskalniki in njihovi pajki niso preveč navdušeni nad animacijskimi stranmi, saj te ne nudijo tekstovne vsebine, ki bi jo indeksirali. Problematično je tudi to, da so samo večji iskalniki zmožni spremljati povezave v flash animacijah.

Eden od poglavitnih načinov uporabe flash animacije je na splash straneh. Splash stran je:
• Večja slika s povezavo, ki kaže uporabniku, kje naj vstopi na prvo stran spletnega mesta.
• Flash animacija s povezavo, ki omogoča preskok animacije in postavitev na prvo stran spletnega mesta.
Zavedati se moramo, da veliko spletnih mest uporablja splash strani za njihovo domačo stran.

Obiskovalci spletnih strani ob vnovičnem obisku strani, katerih animacije so že videli, najraje preskočijo animacije, če je to le mogoče. V takih primerih se obiskovalci priključijo mnenju spletnih iskalnikov, da so te animacije vsiljive. Design strani je sicer vrhunski, a ne nudi iskalnikom vsebine in povezav. Na animacijo lahko gledamo kot na reklame med filmi. Potrebno jih je pogledati, če hočemo nadaljevati s filmom.

Večina splash strani je neprimernih za spletne iskalnike. Za to obstaja več razlogov:
• Splash stran vsebuje zelo malo ali nič kvalitetne tekstovne vsebine, ki je primarnega pomena za indeksacijo spletne strani.
• Povezav na splash straneh je zelo malo. Ponavadi je povezava samo ena; tista, ki vodi v notranjost spletnega mesta. Problem nastane, ko je ta povezava obkrožena s skripto kot je Java. V tem primeru obstaja velika možnost, da pajek ne bo indeksiral spletnega mesta.
• Večina splash strani po končani animaciji vklopi preusmeritev na drugo spletno stran. To preusmeritev razume večina iskalnikov kot zavajanje (»spamanje«).

Če hočemo imeti animacijo na domači strani spletnega mesta, moramo omiliti posledice uporabe animacije na najpomembnejši strani spletnega mesta. Za rešitev uporabimo tekst, bogat s ključnimi besedami, in povezave, ki jih postavimo na koncu domače strani spletnega mesta. Zavedati se moramo, da to ne bo nadomestilo oziroma drastično povečalo vidljivosti spletne strani.

Flash animacije imajo včasih smisel, v večini primerov pa ne. Obiskovalci morajo le čakati več časa, da lahko pridejo na spletno mesto. V današnjem času lahko nekateri iskalniki indeksirajo animacije, vendar na splošno animacije ne vsebujejo uporabnih stvari za indeksacijo. Če vključujete flash animacije na vašo domačo spletno stran, iz vidika iskalnikov stran ni nič vredna. (Kent, 2004, stran 94)

4.5 DINAMIČNE SPLETNE STRANI

Dinamične spletne strani so strani, ki delujejo s pomočjo baz podatkov. Pri nas so najpogosteje narejene s pomočjo programov Java Server Pages (.jsp) ali Hipertext PreProcessor (.php). Uporabljajo se tudi programi Active Server Pages (.asp) in Cold Fusion (.cfm).

S stališča spletnih iskalnikov delajo dinamične spletne strani probleme pri indeksaciji, saj nimajo edinstvene vsebine. Vsebina dinamičnih strani se spreminja glede na povpraševanja obiskovalca strani. Obiskovalec s pomočjo ukazov na spletni strani poišče želeno vsebino, ki mu je potem prikazana. Želeni podatki se mu naložijo iz baze podatkov, ki je povezana z dinamično stranjo. Vsebina strani se spreminja z vsakim ukazom uporabnika. Stran vsebuje le majhen delček svoje vsebine, ki je vedno ista. To predstavlja probleme pri indeksaciji, saj iskalniki ne vedo, kaj bi indeksirali, ali pa nimajo nobene vsebine, ki bi jo indeksirali.

Kako spletni iskalniki prepoznajo dinamične spletne strani? Ostale spletne strani uporabljajo za URL naslove končnice .html ali .htm. Pri dinamičnih straneh je to drugače. Te ne poznajo standardnih končnic in v svojih URL naslovih uporabljajo znake ?, $, %, =, +,&. Kot primer si poglejmo statično spletno stran, ki bo imela URL naslov:
www.Vinoteka-d.com/belo-vino.html
Ta spletna stran vsebuje iskalnikom prijazno vsebino, ki se ne spreminja na željo obiskovalca, ampak samo na željo lastnika spletne strani.

Primer dinamične spletne strani, ki bi lahko prikazovala isto kot statična je:
www.Vinoteka-d.com/izdelki.php?st_izdelka=12
Na tej strani izdelki.php določajo način izpisa podatkov po kriteriju st_izdelka, število 12 pa določa produkt, ki je v našem primeru belo vino. Spletni iskalnik, ki naleti na tako stran, jo prepozna kot dinamično po znaku »?«, ki ga vsebuje URL naslov. Načeloma taka oblika spletnih strani ne predstavlja velikega problema za indeksacijo, ki jo izvajajo večji spletni iskalniki.

Problem nastane pri majhnih in velikih iskalnikih, če dinamična stran za predstavitev podatkov uporablja več različnih parametrov. Kot primer vzemimo spletno vinoteko:
www.Vinoteka-d.com/izdelki.php?st_izdelka=12&izdelki_
sortorder=asc
URL naslov te strani je enak strani, ki smo jo navedli kot primer v prejšnjem odstavku. Tej je dodan le dodaten parameter, ki določa, v kakšnem vrstnem redu bodo podatki predstavljeni. Spletni iskalniki v tem primeru ne vedo, ali je vsebina spletne strani edinstvena ali je samo varianta druge strani.

Način, kako narediti dinamične spletne strani bolj prijazne za indeksacijo, je dodajanje statičnih informacij na te strani. Tako bomo dosegli, da bodo strani vsebovale nekaj edinstvene vsebine, ki se ne bo spreminjala po želji obiskovalcev. Druga možnost večanja vidljivosti je uporaba čim manj parametrov pri izpisu teh strani. Potrebno je premisliti o spremembi posebnih znakov v URL naslovih z znaki, ki jih imajo spletni iskalniki raje. Tak primer bi bil naslednji:
www.Vinoteka-d.com/izdelki.php?st_izdelka=12
Ta URL naslov bi lahko zapisali na naslednji način:
www.Vinoteka-d.com/izdelki.php/st_izdelka/12
Kot vidimo, smo vse posebne znake nadomestili z znaki, ki so prijazni do spletnih iskalnikov. Ti znaki spletnemu iskalniku ne kažejo, da gre za dinamično spletno stran, zato jo bo iskalnik brez problemov indeksiral. Pri spremembi znakov moramo paziti, da tega iskalnik ne razume kot zavajanje oziroma »spamanje«.
Zadnji način večanja spletne vidljivosti dinamičnih spletnih strani je uporaba programov, ki nam v zameno za plačilo omogočajo boljšo spletno vidljivost. To so tako imenovani PFI (pay for inclusion) in PFP (pay for placement) programi.

Spletni iskalniki, ki temeljijo na iskalnih pajkih imajo probleme z indeksacijo strani, proizvedenih iz baz podatkov. Te strani so za spletne iskalnike dobesedno nevidne, ker so ustvarjene dinamično. Dodatni problem je uporaba »?« simbolov v URL naslovih. Večina iskalnikov ne indeksira strani čez znak »?«. Če vaša baza podatkov uporablja te simbole, razmislite raje o alternativnem imenovanju vaše vsebine. (Michael in Salter, 2003, stran 125)

Programerji spletnih iskalnikov so spoznali, da so dinamične spletne strani pogosto problematične:
• Na dinamičnih straneh se dogajajo le manjše spremembe. Pajki, ki berejo te strani, lahko dobijo na stotine teh strani, ki se med seboj razlikujejo samo v malenkostih.
• Lastniki spletnih iskalnikov so zaskrbljeni, da bodo zaradi sprememb baze podatkov dinamičnih strani, rezultati spletnih iskalnikov netočni.
• Pajki se včasih izgubijo na dinamičnih straneh. Tavajo po straneh baze podatkov, ki je ne morejo zapustiti. To lahko privede do sesutja strežnika zaradi preobremenjenosti.
• Tisoči zadetkov iz ene baze podatkov na strani rezultatov spletnih iskanj lahko povzročijo upočasnitev strežnika spletnega iskalnika. Iskalniki se zaradi tega izogibajo možnostim, da do tega pride.
• Včasih se URL naslovi spreminjajo. Pajki ne želijo indeksirati strani, ki jih kmalu ne bo več. Ne želijo, da spletni obiskovalci pri svojem iskanju naletijo na »mrtve« povezave.
(Kent, 2004, stran 123)

Uporaba dinamičnih spletnih strani je v celoti vaša odločitev. Zavedati se moramo, da strani izdelujemo za obiskovalce in ne spletne iskalnike. Obiskovalci nam bodo naredili spletno stran dobičkonosno. Če nas ne bodo našli preko spletnih iskalnikov, bomo prisiljeni uporabiti programe za spletno oglaševanje. Na vas je odločitev, ali ste pripravljeni porabiti veliko denarja za spletno oglaševanje ali bi bilo morda bolje dinamične strani prirediti tako, da bodo prijazne spletnim iskalnikom.

Optimizacija spletnih strani - kazalo >>