3 PRENOVA SPLETNE STRANI (prvi del) - KAKO GRADIMO ISKALNIKOM PRIJAZNO SPLETNO STRAN?

3.1 UVOD

Temelji gradnje iskalnikom ter posledično obiskovalcem in urednikom prijazne spletne strani ali mesta vsebujejo tri glavne komponente ter dodatno komponento registracije. Tri glavne komponente so: tekstovna komponenta, komponenta povezav in komponenta popularnosti. Spletna stran ali mesto, ki združuje te tri komponente v sožitju ter jim pridružuje ustrezno in uspešno komponento registracije, bo dosegla veliko večjo spletno vidljivost kot druge spletne strani ali mesta.

3.2 TEKSTOVNA KOMPONENTA

V tekstovno komponento sodijo vsebinske, oblikovne in druge značilnosti teksta. Najpomembnejša značilnost je vsebinska. Da bi to razumeli, moramo vedeti, kako iskalci iščejo informacije na svetovnem spletu. Besede, ki jih naša ciljna publika vpiše v spletni iskalnik, ko išče našo spletno stran ali mesto, imenujemo ključne besede. Delovanje spletnega iskalnika nam je v grobem znano, vendar ponovimo. Iskalnik ustvarja indeks spletne strani s tem, da prebira vse besede na strani, od leve proti desni. Da nas bi naša ciljna publika našla, morajo ključne besede, zapisane na naši strani, ustrezati ključnim besedam, ki jih publika zapiše v spletni iskalnik, ko nas išče. V nadaljevanju bomo razložili pomen izbire in vstavljanja ustreznih ključnih besed, da bi naša stran dosegla večjo spletno vidljivost.

3.2.1 KAKO IZBIRAMO KLJUČNE BESEDE

Izbira ustreznih ključnih besed je poglavitnega pomena, da nas bodo našli. Prave besede bomo našli le s temeljitim raziskovanjem ciljne publike in konkurenčnih spletnih strani. Če smo porabili ogromno ur za optimizacijo spletne strani, vendar smo optimizirali napačne ključne besede, je bilo vse delo, čas in denar vrženo proč.

Izbiro ključnih besed začnemo s tipkanjem besed, ki nam pridejo na misel, ko se postavimo v vlogo iskalca naše spletne strani. Nato ob gledanju seznama razmišljamo in dodajamo podobne besede ali besedne zveze tistim, ki so že na seznamu. S pomočjo programov, ki analizirajo obiske na naši strani, preverimo, preko katerih ključnih besed nas je že našla ciljna publika. Te ključne besede dodamo našemu sezamu. (Kent, 2004, stran 56)

Na spletu obiščemo strani naših konkurentov in pregledamo njihove ključne besede. Te besede najdemo v izvorni kodi njihovih spletnih strani pod oznako META NAME= keywords. V nekaterih primerih pod to oznako ne bo zapisano nič, ker konkurenca skriva svoje ključne besede. Če so katere besede primerne za našo stran, jih uvrstimo na naš seznam. Kolegom, prijateljem in znancem pokažite trenutni seznam besed in jih prosite, če bi kakšno besedo dodali. Podrobno preglejte seznam in razmislite o pogostih napakah, ki jih storijo iskalci, ko tipkajo njihove iskalne fraze v spletni iskalnik. Mogoče bi bilo dobro uvrstiti nekatere napačne izraze na naš seznam. Konkurenca se tega verjetno ni spomnila. Ponekod je do dvajset procentov vseh iskanj napačno napisanih. Sinonimi so tudi pomembni, saj ponekod uporabljajo različne besede za isti predmet. Premislimo o uporabi združenih in razdeljenih besed, ali bi uporabili oboje. Veliko vprašanje je tudi uporaba množine ali ednine. Postaviti se moramo v vlogo iskalcev in se odločiti za množino ali ednino ali za oboje. Priporočljivo je, med ključnimi besedami uporabiti ime podjetja in ime kraja, kjer se podjetje nahaja. (Kent, 2004, stran 57-60)

Ker svetovni spletni iskalniki ne poznajo slovenskih sklanjatev, je vredno vpisati besedo tudi v različnih sklonih. Za iskalnik Najdi.si to ni potrebno, saj pozna slovenske sklanjatve in išče tudi po različnih sklonih ključne besede, ki jo iščemo.

Ko smo sestavili seznam možnih ključnih besed, je naš naslednji korak uporaba programskih orodij za ključne besede. Ta orodja nam omogočajo najti dodatne ključne besede, na katere nismo pomislili prej, ko smo sestavljali naš seznam. (Kent, 2004, stran 57-60)

Primer uporabnega orodja, ki nam pomaga pri izbiri ključnih besed je:

Google AdWords: Keyword Tool

To orodje svetujemo zato, ker omogoča določanje države in jezika ključnih besed, razume in uporablja tudi šumnike.

Ko razmišljamo o ključnih besedah, imejmo v mislih, da iskalci v večini primerov uporabljajo kombinacijo dveh ali več besed, ko iščejo po spletu s spletnimi iskalniki. (Ramos in Cota, 2004, stran 42)

Pri izbiri ključnih besed je pomembno, da ne uporabljamo stop besed. Te besede povzročijo, da se vstavi indeksiranje spletne strani, pajek pa stran zapusti. Stop besede so besede, ki imajo vulgaren pomen, ali besede, ki se nahajajo na straneh z vsebino za odrasle. (Michael in Salter, 2003, stran 233)

Stran, ki vsebuje stop besede, je izpuščena iz indeksa. Zaradi teh besed dobi prepoved in ni nikoli več uvrščena med rezultate spletnih iskalnikov. Izogibajmo se uporabi filter besed v kombinaciji ključnih besed. Pajki ne indeksirajo teh besed, ampak jih avtomatično puščajo izven indeksacije. Ponavadi so te besede vezniki in predlogi. Če iskalci hočejo, da iskalnik upošteva pri iskanju besedno zvezo s filter besedami, morajo to zvezo postaviti v narekovaje (» «) ali pa med besede vnesti znak plus (+).

Tak seznam ključnih besed je pripravljen, da iz njega izluščimo najbolj primerne besede, ki bodo prikazovale naše podjetje, produkte ali storitve. S pomočjo spletnih iskalnikov vpisujemo ključne besede in opazujemo, kakšne rezultate nam iskalniki vračajo. Če so rezultati spletne strani, v katerih vidimo podobnost z našo spletno stranjo, ključne besede pustimo na seznamu, drugače jih s seznama brišemo. Tako dobimo seznam končnih ključnih besed, za katere menimo, da so najprimernejše za prikaz naših produktov ali storitev.

Vzemimo naš primer vinoteke in s pomočjo vseh zgoraj naštetih nasvetov ustvarimo seznam ključnih besed, ki jih bomo uporabili pri ustvarjanju naše nove podobe spletne strani. Seznam bi izgledal približno tako:
vinoteka prodaja vina trgovina vina spletna trgovina
belo vino bela vina vrhunsko vino vrhunska vina
rdeče vino rdeča vina kakovostno vino kakovostna vina
sladko vino sladka vina namizno vino namizna vina
peneče vino peneča vina vinotoč
Na seznamu bodo dodana še imena vin, ki jih bomo prodajali, ter njihove prodajne znamke, sorte grozdja, vinske pokrajine.

Končni seznam naj obsega dvajset do petdeset ključnih besed ali fraz. Na seznamu vidimo, da se nekatere besede ponavljajo v več besednih zvezah, zato bodo te besede poglavitnega pomena. V našem primeru so te besede vino, vina, belo, bela, rdeče,… Okrog teh besed se bo vrtela celotna spletna stran. Iskalec, ki se bo znašel kjerkoli in na katerikoli strani spletnega mesta, bo vedel, da se ta nanaša na prodajo vina.

Ko imamo določen seznam ključnih besed oziroma fraz in imamo določene poglavitne besede, lahko začnemo z vstavljanjem teh besed v različne dele spletnih strani našega spletnega mesta.

3.2.2 VSTAVLJANJE KLJUČNIH BESED

Vstavljanje ključnih besed v dele spletnih strani predstavlja zahtevno nalogo, za katero so potrebni svetovalec za optimizacijo, izdelovalec spletne strani in pisec teksta. Vnaprej nam mora biti jasno, kateri so najpomembnejši deli spletne strani, ki bodo vsebovali ključne besede. To so vsi naslovi in vsebina spletne strani, ki jo izdelovalci imenujejo body text.

3.2.2.1 KLJUČNE BESEDE V VSEBINI SPLETNE STRANI (BODY TEXT)

Vsebina spletne strani je ena izmed najpomembnejših stvari na spletni strani. To je prva stvar, ki jo pajek indeksira, ko pride na spletno stran. Body text je tisti tekst, ki se nahaja v html kodi med oznakami <body> in </body>.

Pomembno je, da se na začetku besedila, ki je prikazano na spletni strani, nahaja poglavitna ključna beseda in da je ta omenjena večkrat v prvih petindvajsetih besedah. Priporočljivo je, v besedilo vstaviti tudi ostale ključne besede in na konec besedila ponovno napisati poglavitno ključno besedo. Stavki naj bodo smiselno oblikovani. Izogibajte se frazam kot so » najboljši na svetu«, ker jih nekateri iskalniki ignorirajo. Uporabite besede, ki poudarjajo informacijo, npr.: novice, vodič, povzetek. Nekateri iskalniki besede, ki so napisane v poudarjenem ali poševnem stilu, obravnavajo kot informacije in zato kot bolj pomembne. Če je informacija o lokaciji podjetja pomembna za prodajo produkta, te informacije navedite na prvi strani. Iskalci informacij pogosto dajejo poudarek stranem v svoji okolici ali iščejo produkte in storitve v svoji bližini. (Ramos in Cota, 2004, stran 53,54)

Najprimernejša količina besedila na spletni strani je med 100 in 250 besedami. Če je članek dolg okrog 1000 besed, ni nič narobe. Besedilo, dolgo do 250 besed, nam omogoča ustrezno dolžino, da razložimo, na kaj se stran nanaša. S tem bomo iskalniku pomagali razumeti vsebino naše strani. Spletna stran potrebuje vsebino, da bi bila opažena s strani spletnih iskalnikov. Stran s premalo vsebine bo povzročala težave iskalniku, ker ne bo vedel, kaj stran ponuja. Rezultat tega bo slabše ocenjena spletna stran in zato slabše uvrščena v rezultatih iskanj. Pri pisanju besedila zato raje uporabimo kakšno besedo več kakor manj. (Michael in Salter, 2003, stran 95, 96)

Dobro je vedeti, da imajo ključne besede, postavljene višje na spletni strani, večjo moč kot besede, postavljene na dnu strani. Poglejmo to kot stran rezultatov, ki nam jo vrne iskalnik, ko iščemo po določenih ključnih besedah. Pomembnejši rezultati so navedeni na vrhu strani, nižje pa so manj pomembni rezultati. Enako gleda iskalnik na ključne besede. Višje kot so napisane, bolj so pomembne.

Priporočljivo je, da je vsebina spletne strani ažurna in da so na strani objavljeni novi članki čim bolj pogosto. Vsebina člankov mora biti relevantna z vsebino spletne strani, drugače je vse delo nesmiselno, včasih celo škodljivo za oceno spletne strani. Načinov, kako pridemo do vsebine oziroma besedil, ki jih želimo objaviti na naši strani, je več. Nekateri zahtevajo več časa, drugi pač manj.

Najbolj preprost, običajen način je, da besedila napišemo sami, vendar to ni vedno mogoče. Pisanje besedil zahteva veliko časa, ki ga nima nihče na pretek pa tudi vsi nismo dobri pisci. Če se že odločimo, da bomo besedila pisali sami, jih je potrebno pred objavo lektorirati. Lažje je z našimi ključnimi besedami na spletu najti sorodne članke, napisati njihove povzetke in vanje vključiti čim več ključnih besed. Povzetke objavimo na naših spletnih straneh in na njihovih koncih naredimo povezave na strani, kjer se originalni članki nahajajo.

Drug način ustvarjanja besedil je, da nam jih napišejo drugi. Ta način ni vedno najboljši, saj zahteva čas, da piscu razložimo, kaj naj piše in katere ključne besede mora besedilo zajemati. Pisci tekstov pa žal zahtevajo tudi plačilo.

Tretji način, ki je včasih moralno sporen in pogostokrat nezakonit, je uporaba besedil, ki so jih napisali drugi. Ta način je najhitrejši, vendar moramo biti previdni in dobro vedeti, kaj lahko kopiramo in česa ne smemo. Vse, kar ni naše avtorsko delo, mora biti ustrezno označeno, pravilno morajo biti navedeni tudi viri literature. Obstajajo tudi besedila, ki niso avtorsko zaščitena in jih lahko uporabljajo vsi. Besedila tiskovnih konferenc, nekatera besedila na vladnih straneh, besedila spletnih blogov in oglasnih desk,… so ponavadi prosta za objavo. Če pa nismo prepričani, preprosto stopimo v kontakt z avtorjem in ga vprašamo za dovoljenje za objavo.

Zavedati se moramo, da je vsebina spletne strani izrednega pomena za rangiranje spletne strani v iskalniku. Samo z vsebino besedil lahko spletnemu iskalniku povemo, kaj naša stran predstavlja in kaj nudi. Vsebina besedil spletne strani je torej eden temeljev optimizacije spletnih strani.

3.2.2.2 KLJUČNE BESEDE V META OZNAKAH

Meta oznake so oznake v izvorni kodi spletne strani (html kodi), ki podajajo informacije o spletni strani. V meta oznakah so zapisane informacije o naslovu strani, kratek opis strani, ključne besede,… Te oznake ne vplivajo na izgled spletne strani. Zmotno je mišljenje, da so te oznake skrivni recept za doseganje večje spletne vidljivosti. Nekateri iskalniki uporabljajo meta oznake, ko prikazujejo rezultate iskanj. Takrat uporabljajo iz oznak naslov strani in kratek opis strani. V večini primerov meta oznak ne uporabljajo ne iskalniki in ne imeniki. V začetku, ko so nastajali spletni iskalniki in imeniki, so ti rezultate rangirali po vsebini meta oznak, vendar so zaradi zlorab ta način opustili. V današnjem času so meta oznake sekundarnega pomena. Iskalniki dajejo večjo pozornost samo še naslovu in kratki vsebini strani v meta oznakah. Če se odločimo, da bomo oznake pisali, raje posvetimo več časa pisanju kratke vsebine strani kot vpisovanju ključnih besed.

Veliko ustvarjalcev spletnih strani porabi veliko časa pri ustvarjanju meta oznak ključnih besed in meta oznak kratkih opisov strani. Čeprav iskalniki preberejo meta oznake, od njih ni odvisna ocena spletnih strani. Iskalnik in imeniki raje sestavijo svoj kratek opis strani s pomočjo prvih odstavkov, ki jih preberejo na spletni strani. (George, 2005, stran 82)

Meta oznake ključnih besed lahko služijo kvečjemu kot dodatek k body tekstu. V tej oznaki lahko poudarimo stvari napisane v body tekstu, paziti pa moramo, da se besede ne ponavljajo prevečkrat. Večkrat zaporedoma napisane besede, bo iskalnik razumel kot poskus goljufije in bo zato stran dobila prepoved objavljanja. Nekateri iskalniki v tej oznaki preberejo do 1000 znakov, vendar jo le redki upoštevajo pri oceni spletne strani. (Michael in Salter, 2003, stran 113)

Obstaja še nekaj drugih meta oznak, ki pa niso pomembne. Ključne besede se v njih ne nahajajo. Te oznake določajo posamezne postopke, ko na primer želimo, da je katera stran izpuščena iz indeksacije ali da iskalnik kakšen dokument po določenem datumu izbriše iz indeksa.

3.2.2.3 KLJUČNE BESEDE V NASLOVIH

Ključne besede v naslovih imajo izreden vpliv na iskalnike. Iskalniki posvečajo veliko pozornosti naslovom, to je naslovom strani, slik, logotipov,… Za njih je tekst v naslovih primarnega pomena.

Najpomembnejše je vstavljanje ključnih besed v naslove spletnih strani. Ta tekst je prva stvar, ki je prikazana v rezultatih iskalnikov, ko iskalci iščejo po ključnih besedah. Naslov strani je zapisan v izvorni kodi (html kodi) spletne strani in izgleda tako: <title>!Vinoteka-d.com, prodaja vina, belega, rdečega in drugih vrst!</title>.

Naslov strani (title tag) ne pove samo, kaj naj brskalnik prikaže v svoji naslovni vrstici, ampak je pomemben tudi za spletne iskalnike. Pajki berejo naslove in te informacije uporabljajo, da ugotovijo, o čem govori spletna stran. Če imamo med naslovom strani tudi ključno besedo, naša konkurenca pa ne, so možnosti, da bomo uvrščeni bolje na seznamu rezultatov, veliko večje od konkurenčne strani. Naslov strani je ena bolj pomembnih komponent, ki jih upošteva spletni iskalnik. Pogosto je to zanemarjeno, saj v naslove strani zelo malo oblikovalcev spletnih strani uvršča ključne besede. (Kent, 2004, stran 89)

V navadi je, da oblikovalci strani v naslov strani namesto ključnih besed zapišejo nepomembno informacijo (npr.: Vidmar Dejan- spletna prodaja!). Pajek, ki indeksira spletno stran, iz takšnega naslova ne pridobi nikakršne relevantne informacije. Nikjer ni napisanega pravila, ki bi govorilo, koliko besed je potrebnih v naslovu strani. Naš nasvet je, da naslov ne sme biti daljši od 15 besed, to je okrog 90 znakov. V naslovu naj bo čim manj filter besed. Pomembno je, da ima vsaka stran spletnega mesta svoj naslov. Naslovi se ne smejo ponavljati. Ime podjetja se v naslovu ne sme pojavljati, razen če vsebuje ključne besede.

Ključne besede v URL naslovu spletnega mesta in naslovih datotek, ki sestavljajo spletno stran, lahko pripomorejo k boljši spletni vidljivosti. Vnašanje ključnih besed v ta dva segmenta spletnih strani ni dovolj. Še vedno je najpomembnejša vsebina spletne strani. Vzemimo naš primer vinoteke. Spletni iskalnik bo, če bomo iskali po besedi vinoteka, bolje ocenil spletno stran z URL naslovom vinoteka-d.com kot stran dejan_vidmar.com. Predvidevamo, da imata obe strani enake ostale segmente spletne strani. Enako je tudi z imeni naslovov datotek, ki sestavljajo spletno stran.

Pri ločevanju besed v naslovih datotek in URL naslovih spletnih strani uporabimo raje vezaj oziroma minus ( - ) in ne podvezaj ( _ ). Na primer, uporabite koi-heaven in ne koi_heaven. Iskalniki razumejo vezaj kot presledek in podvezaj kot znak. To pomeni, da bo koi-heaven najden, če bodo iskalci iskali besedo koi, heaven, koi heaven in koi-heaven. Koi_heaven bo najden samo, če bo iskana beseda koi_heaven. (Ramos in Cota, 2004, stran 51)

Za večjo prepoznavnost ključnih besed lahko naslove oziroma imena map (folder) poimenujemo po ključnih besedah in s tem pridobimo malenkost pri spletni vidljivosti. Vzemimo si kot primer: vinoteka-d.com/belo-vino/belo-vino-pinela.html.

Naslovi slik in logotipa lahko ob pravilni uporabi pripomorejo k boljši spletni vidljivosti. Priporočljivo je, da v teh naslovih uporabljamo ključne besede, vendar morajo te besede opisovati vsebino slike. V nasprotnem primeru nam uredniki spletnih imenikov strani ne bodo uvrstili v imenik. V Sloveniji trenutno ni spletnega imenika, ki bi preverjal, če se opis slike ali logotipa ujema z vsebino slike ali logotipa. To bi bilo za slovenske razmere preveč zamudno. Html koda za logotip in slike je:
<img src=“images/belo-vino.gif” height=“200” width=“200” alt=“Belo vino Pinela” />.
V kodi je navedena lokacija logotipa ali slike, njena velikost in opis. Opis slike je tudi možen način, s katerim si povečamo spletno vidljivost.

3.2.2.4 KLJUČNE BESEDE V OSTALIH DELIH BESEDILA

Ključne besede v slikah se lahko nahajajo v opisu slik, ki je skrit v alternativnem tekstu. Opis slike lahko vsebuje relevantne ključne besede. Če pa v ta tekst vstavimo preveč besed, lahko spletni iskalnik to razume kot zavajanje in smo zaradi tega kaznovani.

Alt-tag je HTML tag, ki dovoljuje brskalniku, da prikaže besedilo namesto grafične slike. Ker pajek ne more brati slik, uporabljamo alt-tag, da damo pajku gradivo za branje.( Michael in Salter, 2003, stran 225)

Img-tag se uporablja za vstavljanje slik na spletno stran. Img-tag oznaka vsebuje tudi alt-oznako, ki pomeni alternativni tekst. Ta oznaka se je včasih uporabljala v primerih, ko brskalnik ni mogel prikazovati slik. Namesto njih je prikazoval besedilo, zapisano v tej oznaki. V današnjem času to oznako uporabljajo programi, ki govorijo, kar je zapisano na spletni strani. Te programe uporabljajo slepi in slabovidni ljudje. Besedilo v oznaki je prikazano, če s kurzorjem miške pokažemo na želeno sliko. Spletni iskalniki prebirajo tudi to oznako, zato ker jim pove o vsebini spletne strani. Zaradi zlorab te oznake ji iskalniki ne posvečajo večje pozornosti, vendar lahko uporaba ključnih besed v njej malce poveča spletno vidljivost strani. (Kent, 2004, stran 93)

Ključne besede v anchor tekstu so zelo pomemben način večanja spletne vidljivosti. Spletni iskalniki dajejo veliko pozornost anchor tekstu. Anchor tekst je tekst, sestavljen iz besed ali besednih fraz, ki je spremenjen v hiperpovezavo. Imenujemo ga lahko tudi umeščen tekst. Postavljanje pomembnih ključnih besed v ta tekst nam lahko bistveno poveča spletno vidljivost, ko iskalec išče po teh besedah. Zelo pomembno je tudi, da strani, ki imajo povezavo na našo stran, uporabljajo anchor tekst s ključnimi besedami.

3.2.2.5 GOSTOTA KLJUČNIH BESED

Gostota ključnih besed nam pove, kolikokrat se določena beseda pojavi na strani v primerjavi s številom vseh besed na strani. Izračunamo jo tako, da preštejemo določeno besedo ali frazo na strani in to število delimo s številom vseh besed na strani. Rezultat, ki ga dobimo, je gostota ključnih besed, oziroma gostota besede, ki smo jo prešteli na strani. Ta rezultat je izražen v odstotkih. Da bi se izognili dolgotrajnemu štetju besed, lahko uporabimo različne programe, ki nam to delo olajšajo. Tak program se nahaja na spletni strani

http://www.keyworddensity.com/ .

Njegova uporaba je brezplačna. Z njim je mogoče preveriti gostoto besed tudi v meta oznakah in ostalih delih spletne strani.
Gostota ključnih besed je lahko premajhna ali prevelika, optimalna je med tri in devet odstotkov, čeprav nihče točno ne ve, koliko je to. Nekateri mislijo, da je devet odstotkov preveč in reklamirajo optimalno gostoto med dva in sedem odstotkov. Če ima stran gostoto določene ključne besede premajhno, bo zaradi tega slabše uvrščena na seznamu rezultatov iskanja po tej besedi. Spletni iskalnik bo mislil, da stran ni dovolj relevantna, da bi bila uvrščena višje na seznamu rezultatov, zato ker se iskana ključna beseda ne bo pojavljala dovolj pogosto. V nasprotnem primeru, če ima namreč stran preveliko gostoto ključnih besed, bo iskalnik to razumel kot zavajanje in jo zato kaznoval in ignoriral.

Ker je gostota ključnih besed faktor strani, katerega lahko lastniki strani poljubno spreminjajo, je bil ta faktor v preteklosti pogosto zlorabljen za zavajanje iskalnikov. V današnjem času nosi ta faktor veliko manjšo težo pri oceni spletne strani ravno zaradi zlorab izdelovalcev spletnih strani. (George, 2005, stran 69)

3.3 KOMPONENTA POVEZAV

Komponenta povezav je zelo pomembna pri marketinški strategiji za boljšo spletno vidljivost spletne strani. To komponento imenujemo tudi arhitektura spletnega mesta. Arhitektura se nanaša predvsem na navigacijske postopke oziroma sheme, postavitev posameznih spletnih strani v spletnem mestu in s tem kako so spletne mape in datoteke spletnega mesta postavljeni na strežniku, ki podpira naše spletno mesto ali stran.

Arhitektura strani je velikega pomena za spletno vidljivost strani. Pajki berejo spletne strani in sledijo povezavam na teh straneh. Pomembno je, kako so strani med seboj povezane in kako je naše spletno mesto povezano z ostalimi spletnimi mesti. Brez dobre spletne arhitekture, to je spletnih povezav, bodo pajki težko indeksirali naše strani. Zato bomo imeli mi, lastniki strani, slabšo oceno in temu bo sledila slaba pozicija na seznamu rezultatov iskanj. Uporabiti bomo morali katerega od PPC programov , da bomo lahko konkurenčni ostalim podobnim spletnim stranem ali mestom.

Ciljna publika je najpomembnejša, ko razmišljamo o arhitekturi in navigacijskih shemah naših spletnih strani. S pomočjo navigacije po spletnih straneh mora biti obiskovalcu omogočeno, da čim lažje in čim hitreje najde, kar je iskal. Uporaba različne navigacije je dobrodošla metoda, s katero pomagamo obiskovalcu priti do želenih informacij na naši spletni strani ali mestu. S tem omogočimo tudi pajkom, da lažje indeksirajo vso vsebino naših spletnih strani. Pajki tako lahko indeksirajo strani, do katerih lahko pridejo po različnih povezavah. Tako je indeksirana vsa vsebina, tudi če se zgodi, da je občasno katera od povezav prekinjena.

Pogosto uporabljene metode navigacije po spletnih straneh so:
• hiperpovezave (hipertext links);
• gumbi za navigacijo med stranmi (navigation buttons);
• spuščajoči se menuji (drop-down menus);
• navigacija v slikah.


3.3.1 HIPERPOVEZAVE (hipertext links)

Hiperpovezave oziroma tekstovne povezave so besede oziroma fraze v umeščenem tekstu; to je v anchor textu. Te povezave najdemo v html kodi med meta oznakama <a> in </a>. Kot primer navajamo: <a href=“belo-vino.html”>belo vino</a>, pri čemer
• <a pomeni začetek umeščenega teksta (anchor text);
• href pomeni lokacijo dokumenta belo-vino.html;
• belo vino je umeščen tekst, ki je viden obiskovalcu spletne strani;
• </a> pomeni konec umeščenega teksta.

Pajki vseh iskalnikov obožujejo tekstovne povezave, ker lahko snemajo tekst okrog povezav in v povezavah samih, nato pa sledijo povezavi na novo spletno stran. Ko prispejo na novo spletno stran, ponovno snemajo vse in sledijo novim povezavam. S tem lahko indeksirajo vse podstrani našega spletnega mesta in celo strani drugih spletnih mest, če obstajajo povezave na ta mesta.

Spletni iskalniki smatrajo umeščen tekst kot pomemben del spletne strani, zato strani dobijo boljšo oceno in so s tem bolje uvrščene na seznam rezultatov spletnih iskanj. Umeščen tekst nam tako najbolje ponazori, o čem stran, s katero je povezan, govori. Zato je njegova uporaba priljubljena tako pri iskalnikih kot pri izdelovalcih spletnih strani in obiskovalcih oziroma iskalcih informacij.

V navadi je že veliko časa, da se z modro podčrtano besedo ali frazo označuje še ne obiskane povezave, z vijolično oziroma zbledelo barvo pa se označuje že obiskane povezave.

Zelo priporočljiva je tudi uporaba povezav, imenovanih drobtinice (breadcrhmbs links), s katerimi obiskovalci spletnih mest v vsakem trenutku vedo, kje se na spletnem mestu nahajajo, na kateri podstrani so in kje so že bili. Drobtinice pogosto uporabljajo spletni imeniki za označevanje podkategoriji spletnega imenika, kjer se nahajamo. V navadi je, da drobtinice najdemo na vrhu spletne strani v obliki kot je npr: Posel in Ekonomija > Produkti in Storitve > Hrana in Pijača > Pijača > Alkoholna pijača > Vino. Na tak način je obiskovalcu spletnega mesta v vsakem trenutku jasno, kako je do podstrani Vino prišel in kje v arhitekturi spletnega mesta se nahaja.
Ker se drobtinice nahajajo ponavadi na vrhu spletne strani, polagajo iskalniki veliko pozornosti na njihovo vsebino. Pomembno je, da so polne pomembnih (ključnih) besed, ker je znano, da so višje ležeči teksti večjega pomena za spletne iskalnike kot nižje ležeči. Če bomo na naših spletnih straneh uporabljali navigacijo v obliki drobtinic, bo potrebno za boljšo spletno vidljivost uporabiti čim več ključnih besed.

Ko izdelujemo spletno stran ali mesto, imamo popoln nadzor nad notranjimi povezavami. Zato ključne besede uporabimo v smiselnem umeščenem tekstu (anchor text). Z uporabo notranjih povezav z relevantnim umeščenim tekstom in dobro vsebino besedil je mogoče premagati spletne strani, ki zaradi PageRank ocene kotirajo visoko na seznamu rezultatov iskanj. Iskalniki vidijo v notranjih povezavah dodatno vrednost spletne strani. Ciljna publika ima s povezavami možnost, da sama določa, kako se bo gibala po spletni strani. To pa je prvoten namen hiperpovezav. (George, 2005, stran 57-58)

Čeprav imajo iskalniki in publika najraje navigacijo s pomočjo hiperpovezav, ima njena prekomerna uporaba lahko negativne posledice. Če imamo več ključnih besed v hiperpovezavah kot v besedilu, to lahko vpliva na gostoto ključnih besed. V tem primeru je bolje uporabiti gumbe za navigacijo ali navigacijo s slikami. Prevelika uporaba tekstovnih povezav lahko vpliva na spletno vidljivost strani in na berljivost. Stran postane zapletena in nepregledna. Tudi v tem primeru bomo raje uporabili navigacijo s pomočjo slik. Tekstovne povezave kot osnovni način navigacije vplivajo na originalnost oziroma unikatnost besedil. Ker se te povezave pogosto nahajajo na vrhu spletne strani, jih iskalnik razume kot vsebino besedila (body text). Zaradi ponavljanja na ostalih straneh spletnega mesta jih iskalnik ne smatra kot originalne in jim zato daje manjšo vrednost.

3.3.2 GUMBI ZA NAVIGACIJO MED STRANMI (navigation buttons)

Gumbi za navigacijo med stranmi se nahajajo ponavadi v obliki slikovnih formatov, kot npr. .gif ali .jpeg format. Obiskovalcu spletne strani najprej padejo v oči, če so postavljeni na vrhu ali ob straneh spletne strani. S tem, ko so postavljeni na vrhu strani, obiskovalcu omogočijo navigacijo takoj, ko na stran prispe. Gumbi s svojim izgledom pritegnejo pozornost. Z njimi je lahko usmeriti pozornost na dele strani, za katere mislimo, da so bolj pomembni. Ker ljudi privlačijo žive barve in spremembe v dimenzijah gumbov, so gumbi živih barv in nenavadnih oblik dobrodošel način za vzbujanje pozornosti pri naši ciljni publiki.

Oblikovalci spletnih strani radi uporabljajo gumbe za navigacijo, ker točno vedo, kaj bo ciljna publika videla, ko bo gledala spletno stran. Če uporabljamo gumbe, ki so v bistvu vrsta slik, naši končni uporabniki oziroma ciljna publika ne potrebujejo imeti v svojem računalniku nastavljenih točno enakih oblik črk (fonts) kot jih imajo oblikovalci. Gumbi so, za razliko od teksta, vedno vidni na način, ki si ga je zamislil izdelovalec spletne strani.
Pomembno je, da uporabimo gumbe na pravi način. Gumbi za navigacijo morajo vedno vsebovati alternativni tekst (alt tag) v primeru, ko uporabnik na svojem računalniku nima vključene funkcije, ki mu bo omogočila gledanje slik. Naša ciljna publika bo v tem primeru še vedno lahko uporabila navigacijo z gumbi, saj bodo namesto gumbov tam tekstovne povezave.

Iskalniki lahko sledijo povezavam v gumbih, razen v primerih, ko gumbi vsebujejo v svojem umeščenem tekstu JavaScript. JavaScript lahko povzroča probleme nekaterim spletnim iskalnikom, ker vsi iskalniki ne znajo slediti takim povezavam. Z uporabo JavaScript-a postane povezava preveč nasičena z dodatnimi ukazi, zato so povezave manj prijazne spletnim iskalnikom. Iskalniki imajo raje bolj preproste spletne povezave. Če je uporaba JavaScript-a pomembna za vizualni izgled spletne strani in bomo s tem ugodili naši ciljni publiki, je potrebno uporabiti tudi katero izmed drugih navigacijskih shem. V tem primeru svetujemo uporabo tekstovnih povezav na dnu spletne strani, s katerimi bodo spletni iskalniki lažje našli ostale spletne strani in hitreje izvedli indeksacijo. Dve navigacijski shemi bosta dodatno pripomogli k boljši spletni vidljivosti, saj bomo ključne besede uporabili tako v tekstovnih povezavah na dnu strani kot v alternativnem tekstu v gumbih.

3.3.3 SPUŠČAJOČI SE MENUJI (drop-down menus)

Spuščajoči se menuji lahko predstavljajo veliko prednost. Če izdelovalci spletnih strani potrebujejo več prostora na strani, da lahko nanjo postavijo več relevantne vsebine, uporabijo spuščajoče se menuje. Ti namreč porabijo zelo malo prostora. Z več relevantne vsebine lahko spletna stran pridobi veliko. Ciljna publika ima tako več tekstovnega materiala in spletni iskalniki imajo na voljo več teksta za indeksacijo.

Na drugi strani predstavljajo spuščajoči se menuji tudi probleme. Ti menuji niso prijazni do spletnih iskalnikov. Iskalniki ne sledijo povezavam, ki uporabljajo JavaScript. JavaScript ali podobni programi pa so nujni za delovanje teh menujev. Poleg te metode za navigacijo je za boljšo spletno vidljivost nujno potrebna tudi katera od drugih metod navigacije. Najboljša je uporaba tekstovnih povezav na dnu strani, ki ob pravilni uporabi ne zasedejo veliko prostora.

Glede uporabnosti in pritegovanja pozornosti uporaba spuščajočih se menujev ni priporočljiva. Obiskovalci spletnih strani nimajo možnosti, da bi jih pritegnilo nekaj vizualno privlačnega, saj ti menuji skrivajo vsebino. Pogosto pa se obiskovalci odločijo, kam naprej po spletni strani, še preden sploh vidijo, kaj se v spuščajočih menujih nahaja.

3.3.4 NAVIGACIJA V SLIKAH

Navigacija v slikah je vrsta navigacijske sheme, s katero lahko uporabnik s klikom miške na različne dele slik dostopa do različnih spletnih strani oziroma delov spletnih strani. V bistvu različni deli slike delujejo kot različne povezave. Znano je, da spletni iskalniki ne sledijo radi oziroma ne znajo slediti povezavam v slikah. Tega nočejo storiti zaradi goljufij v preteklosti in zavajanj spletnih iskalnikov s strani izdelovalcev spletnih strani.

Če smatramo, da naša ciljna publika raje vidi navigacijo v sliki, je naše delo, da ji to tudi omogočimo. To pomeni, da je potrebno ob navigaciji v sliki na spletno stran uvesti tudi katero od drugih iskalnikom prijaznih navigacijskih shem. Primer tega je uvajanje navigacijskih gumbov ob robu spletne strani in tekstovnih povezav na dnu strani. V nekaterih primerih je uporaba navigacijskih slik bolj primerna kot uporaba navigacijskih gumbov. Če naša spletna stran uporablja veliko število gumbov, bo čas, da se stran naloži v brskalnik in je vidna obiskovalcu, veliko večji, kot če bi stran uporabljala navigacijo v sliki. Spletna stran se hitreje naloži ob uporabi ene slike in znotraj te recimo deset povezav, kot če uporablja deset gumbov za navigacijo. To se zgodi zato, ker v primeru navigacijske slike brskalnik poda samo eno zahtevo na strežnik, v kateri zahteva sliko. V primeru gumbov pa mora podati zahtevo za vsak gumb posamezno. Zato nastane takšna razlika v času nalaganja spletne strani.

Uporaba navigacije v sliki se v nekaterih primerih lahko izkaže za boljšo kot uporaba drugih navigacijskih shem. Ti primeri se pojavljajo razmeroma redko, tako da velja resen razmislek, kaj je bolje. Zavedati se moramo, da spletni iskalniki še vedno raje vidijo uporabo tekstovnih povezav, ki jim lahko tudi najhitreje in najbolj enostavno sledijo. Pomembno je tudi vedenje, da je v navigacijo v sliki še vedno vključena navadna slika. Uporaba slike pa zahteva uporabo alternativnega teksta, da bi bila dosežena spletna vidljivost. Še posebno v primerih, ko se slika nahaja na vrhu spletne strani.

Navigacijske slike lahko na spletni strani ustvarijo zmedo. Spletni iskalniki so zmedeni zaradi velikega števila povezav, ki jim ne morejo slediti. To lahko nastane ob uporabi navigacije v sliki na vrhu spletne strani. Temu se izognemo s postavitvijo navigacijskih slik na konec strani. To pomeni, da html kodo, ki definira povezave, premestimo na dno strani. S tem ne rešimo potencialne zmede ob uporabi navigacijskih slik, vendar omogočimo iskalniku, da lahko lažje indeksira vsebino spletne strani. (Kent, 2004, stran 122)

3.3.5 PREPOVED INDEKSACIJE SPLETNE STRANI

Včasih nočemo, da bi pajek nadaljeval pot po povezavah oziroma da bi indeksiral spletno stran. Prepoved indeksacije spletne strani urejajo posebni protokoli, ki jih namestimo v datoteko robots.txt ali v meta oznako robots. Ta protokol vpišemo v tekstovno datoteko, ki jo namestimo na strežnik, na katerem že imamo nameščeno svojo spletno stran ali mesto. Protokol dovoljuje možnost, da iskalnemu pajku prepovemo indeksacijo delov spletne strani in določenih spletnih map. Lahko pa prepovemo indeksacijo celotne spletne strani ali mesta. S tem protokolom imamo tudi možnost, da nekaterim spletnim iskalnikom dovolimo indeksacijo, drugim pa ne.

Meta oznaka robots ali uradno Meta-Tag Robots Exclusion, je eden od dveh načinov prepovedi indeksacije spletne strani. To meta oznako je potrebno vstaviti na vsako stran, za katero mislimo, da jo pajek ne bi smel indeksirati. Kot smo že povedali, sodi ta oznaka med meta oznake in je zato zapisana v html kodi spletne strani. Zapisana je na sledeči način v glavi html kode takoj za meta oznako title, ki pomeni naslov spletne strani:
<meta name=“robots” content=“noindex, nofollow” />
V tej html kodi pomeni noindex, da pajek ne sme indeksirati spletne strani, nofollow pa pomeni, da pajek ne sme slediti nobeni povezavi na tej strani. Nekateri uporabljajo meta oznako robots na sledeč način:
<meta name=“robots” content=“index, follow” />
Taka oblika meta oznake robots naj bi pajkom dovolila indeksacijo spletne strani in sledenje spletnim povezavam na tej strani. Vedeti moramo, da je taka uporaba meta oznake robots popolnoma nesmiselna, saj bi pajek indeksiral in sledil povezavam na tej strani tudi brez uporabe te meta oznake.

Drug način prepovedi indeksacije spletne strani ali mesta je uporaba datoteke robots.txt. To namestimo na strežnik, na katerem se nahaja naša spletna stran ali mesto. Ta datoteka je preprost tekstovni dokument, ki ga lahko ustvarimo z uporabo programa beležnica. V angleških verzijah operacijskega sistema Windows se beležnica imenuje Notepad. Ko bo pajek prispel na našo spletno stran ali mesto, bo vedno najprej zahteval datoteko robots.txt. Šele ko se bo prepričal, da v njej ni prepovedi indeksacije, bo začel indeksirati spletno stran. Večina današnjih večjih spletnih iskalnikov upošteva navodila, zapisana v datoteki robots.txt. Le nekateri manjši iskalniki to datoteko ignorirajo. Primer zapisa v datoteki robots.txt je sledeč:
User-agent: *
Disallow: /belo-vino/
Disallow: /scripts/
Disallow: /merlot.html
V zgornjem zapisu pomeni User-agent: *, da veljajo spodnje prepovedi za vse iskalnike in njihove pajke. Če bi namesto zvezdice ( * ) stalo na tem mestu ime pajka, potem spodnje vrstice veljajo samo za imenovanega pajka oziroma seznam imenovanih pajkov. Z oznako Disallow označujemo, kaj je pajkom prepovedano indeksirati, npr. vse kar je v mapi belo-vino ali v mapi scripts, v kateri se ponavadi nahajajo JavaScript-i, ki jih pajki ne marajo. Zadnji Disallow prepoveduje indeksacijo točno določene spletne strani merlot.html, za razliko od ostalih, ki prepovedujejo vse strani, ki se v točno določenih mapah nahajajo.

Datoteka robots.txt predstavlja veliko boljši način prepovedovanja indeksacije spletnih strani ali njihovih delov. Vendar je pomembno, da ima vedno končnico txt. Če bomo to datoteko izdelali v dokumentu Word, imela bo končnico doc, bo to datoteko pajek preprosto ignoriral in izvedel indeksacijo spletne strani ali mesta.
Strani, katere bomo blokirali, da jih pajek ne bo indeksiral, so najpogosteje strani, ki so v izgradnji. Strani, ki vsebujejo informacije interne narave in niso za splošno javnost, bomo tudi zaščitili pred indeksacijo. Mape, ki vsebujejo pajkom nadležne scripte, kot na primer JavaScript, bi bilo dobro dati na seznam map, ki ne bodo indeksirane. (Kent, 2004, stran 103)

3.4 KOMPONENTA POPULARNOSTI (pomembnost zunanjih povezav)

Komponenta popularnosti določa število spletnih strani ali mest, ki imajo povezave na straneh in z njimi kažejo na naše spletne strani ali mesta. Ta komponenta je postala najpomembnejši kriterij, s katerim spletni iskalniki določajo vrednost spletnim stranem, ki jih indeksirajo. Najpomembnejši kriterij je postala zato, ker imajo nanjo oblikovalci spletnih strani najmanjši vpliv. Na tekstovno komponento in komponento povezav oziroma linkov imajo oblikovalci 100% vpliv, saj sami določajo, kako bo stran izgledala, katere besede bo vsebovala, kakšne povezave bo uporabljala in na katere strani bo kazala in nanje imela povezave. Na drugi strani pa popularnosti spletne strani ne določajo oblikovalci, temveč obiskovalci spletne strani ter lastniki drugi spletnih strani. Zaradi pogostih zlorab drugih komponent spletne vidljivosti, so iskalniki pomembnost teh komponent potisnili v ozadje. Glavno vlogo pri določanju pomembnosti spletne strani pa je prevzela komponenta popularnosti. Na popularnost spletne strani lahko oblikovalci le posredno vplivajo. To storijo s tem, da spletne strani oblikujejo na tak način in s takimi vsebinami, da jih obiskovalci rade volje obiskujejo v čim večjem številu in se na njih zadržujejo več časa. To je v interesu lastnikov spletnih strani in tudi spletnih iskalnikov. Pomeni namreč, da je spletna stran dobra, zanimiva in polna informacij, ki jih obiskovalci iščejo.

Najpomembnejši kriterij ocenjevanja spletnih strani ali mest je količina zunanjih povezav, ki kažejo na našo spletno stran ali mesto. Te povezave so narejene z umeščenim tekstom (anchor text) in vsebujejo ključne besede. Povezave morajo prihajati s spletnih strani, ki obravnavajo podobno tematiko, kot jo obravnava naša spletna stran. Priporočljivo je, da so te strani velike in že dolgo uveljavljene. V primeru spletnega iskalnika Google večji PageRank pomeni boljšo oceno spletne strani. (George, 2005, stran 81)

Komponente popularnosti spletne strani ne sestavlja samo količina povezav, ki kažejo na spletno stran. Pomembno je tudi, ali obiskovalec preko teh strani najde informacije, ki jih išče, in koliko časa se na spletni strani zadrži.

3.4.1 KAKO POMEMBNO JE, KDO IMA POVEZAVO NA NAŠO SPLETNO STRAN?

Popularnost povezav spletne strani določa število in kvaliteta povezav, ki kažejo na spletno stran. Med številom in kvaliteto povezav je bolj pomembna kvaliteta teh povezav. Če ima stran manjše število zelo kvalitetnih povezav, lahko kotira višje na seznamu rezultatov, kot stran, ki ima veliko povezav slabše kvalitete.

Zavedati se moramo, da povezave manjše kvalitete niso zanemarljive, saj tudi te prinašajo dodatne točke pri razvrščanju spletnih strani. Po drugi strani je včasih bolje imeti več povezav slabše kvalitete kot malo povezav boljše kvalitete. Če izgubi spletna stran povezavo s strani, ki ima visoko oceno, ji grozi zmanjšanje lastne ocene in s tem zdrs na seznamu rezultatov. V nasprotnem primeru pa izguba povezave s strani, ki ima nizko oceno, ne vpliva tako drastično na oceno spletne strani. Gledano s te pozicije, je potrebno imeti oboje, strani z visokimi ocenami in strani z nizkimi ocenami.

Ker je prihajalo do zlorab tudi pri komponenti popularnosti, so šli spletni iskalniki dlje od samo štetja povezav, ki kažejo na spletne strani. Poleg kvalitete spletnih strani, ki kažejo na našo stran, je pomembno tudi, katero tematiko obravnavajo strani, ki kažejo na našo stran. Najbolje je, da so strani čim bolj sorodne naši strani. V našem primeru vinoteke je najbolje, da na našo stran kažejo druge vinoteke, vinske kleti, trgovine, kmetijske zadruge, restavracije, spletne strani privatnih pridelovalcev vin, kmetije, osmice, turistični centri,…

Relevantnost spletne strani je težje izmeriti. Možno je, da je povezava s strani s sorodno tematiko več vredna kot povezava s strani, katera vsebina se ne nanaša na našo spletno stran. Ne pustite nikomur, da vas prepriča, da povezave s strani, ki ne obravnavajo sorodne tematike, nimajo vrednosti za preučevano stran. Te povezave pomagajo spletnemu iskalniku, da nas najde, veča nam PageRank in celo pripelje obiskovalce na spletno stran. Take povezave pač ne večajo ocene glede na relevantnost spletnih strani. (Kent, 2004, stran 221-222)

Povezave so zelo pomembne. Pomenijo razliko med tem, ali bo spletna stran indeksirana ali ne, in med tem, ali bo kotirala dobro na seznamu rezultatov ali ne. Zakaj imajo spletni iskalniki radi povezave? Povezave omogočajo, da spletni iskalniki lažje najdejo spletno stran. Iskalniki uporabijo število povezav, da ugotovijo vrednost spletne strani. S pomočjo povezav dobijo informacije o vsebini spletne strani. Najpomembnejše je, da povezave na stran ne pripeljejo samo pajkov, ampak tudi ljudi, kar je v interesu vsake spletne strani. (Kent, 2004, stran 212)

3.4.2 ALI JE POMEMBNO, NA KATERE SPLETNE STRANI KAŽE NAŠA STRAN?

Oblikovalci in lastniki spletnih strani ali mest nimajo veliko možnosti vplivati, katere spletne strani imajo povezave na njihove strani. Res je, da lahko prosijo druge oblikovalce spletnih strani, naj naredijo hiperpovezave na njihove strani. Lastniki spletnih strani so v današnjem času previdni, s kom sodelujejo in katerim željam po medsebojnih povezavah ugodijo. Vsi se zavedajo, da so za povezave lahko kaznovani. Potrebno je paziti, na katere strani zunaj našega spletnega mesta imamo povezave. Vsi spletni iskalniki kaznujejo tiste spletne strani, ki kažejo oziroma imajo povezave na strani, ki veljajo za neprimerne. Te so na primer strani s pornografsko vsebino, najpogosteje pa strani, ki uporabljajo tehnike za zavajanje spletnih iskalnikov. Pomembno je, da ne uporabljamo free-for-all spletnih strani oziroma tako imenovanih link-farms . Uporaba teh je nezaželena s strani spletnih iskalnikov. Strani, ki jih iskalniki zalotijo pri uporabi teh načinov zavajanja, so v večini primerov izbrisane iz indeksacije. S tem postane njihovo poslovanje preko svetovnega spleta skoraj nemogoče.

Ponavadi ima spletno mesto posebno spletno stran, na kateri ima navedene vse povezave, ki jih spletno mesto uporablja. Pomembno je, da se ta stran nahaja na istem mestu kot ostali deli spletnega mesta. Če ta stran ni del spletnega mesta, lahko spletni iskalniki smatrajo to kot umetno izdelavo spletnih povezav z namenom večanja spletne vidljivosti.

Torej, pomembno je, na katere spletne strani kažejo naše strani in kakšen način ustvarjanja povezav uporabljajo. Neupoštevanje pravil nam lahko povzroči neprijetne težave pri odpravljanju tako imenovanih slabih povezav. Največ dela pa bomo imeli s prepričevanjem iskalnikov, da naše povezave niso bile zlonamerne in da nas bodo znova uvrstili v indeksacijo, s tem pa tudi na seznam rezultatov spletnih iskanj.

3.4.3 POVEZAVE, S KATERIH STRANI NAM PRINESEJO NAJVEČ

Spletni imeniki so tiste spletne strani, ki nam lahko prinesejo največ točk v očeh spletnih iskalnikov. Kot primer vzemimo telefonski imenik. Vsi vemo, da nas s svojo prisotnostjo v njem lahko najde največ ljudi. Telefonski imenik je po raziskavah po svetu med najbolj branimi publikacijami. Enako lahko trdimo za spletni imenik, le da vpis v njega ni tako preprost kot vpis v telefonskega. Če nam vpis v spletni imenik uspe, dobimo s tem povezave, ki kažejo na našo spletno stran. Te povezave imajo veliko moč in vrednost, saj spletni iskalniki močno cenijo spletne imenike.

Da bi iztržili čim več povezav od imenikov, je potrebno naše spletne strani uvrstiti v čim večje število imenikovih kategorij in podkategorij. S tem bo spletna stran ali mesto dobilo večje število povezav, ki bodo kazale nanje. Večje število povezav pa pomeni večjo oceno, saj imeniki ocenjujejo spletne strani po številu kvalitetnih povezav, ki kažejo na ocenjevane strani. V našem primeru spletne vinoteke bo to pomenilo, da bi morala biti spletna stran uvrščena v kategorije Posel in Ekonomija > Produkti in Storitve > Hrana in Pijača > Pijača > Alkoholna pijača > Vino. Vse spletne strani nimajo možnosti biti uvrščene v več kategorij, ker sta njihova zgradba in tematika ozko usmerjeni. To lahko spremenimo tako, da stranem dodamo podstrani, na katerih je mnogo dodatnih informacij. To so npr. nasveti, definicije pojmov, navodila o uporabi stvari, ki jih spletna stran predstavlja, recepti o pripravah,…

Vpis v spletne imenike kaže na to, da spletna stran resno nastopa na svetovnem spletu in da tam namerava ostati več časa. Pomembno je, da je stran vpisana v čim večje število »dobrih, močnih in pomembnih« spletnih imenikov. Vpis, v na primer tri največje svetovne imenike, nam lahko prinese veliko večjo oceno spletnih iskalnikov kot vpis v sto manjših. Naj omenimo tri največje na svetu. To so Yahoo!, LookSmart in Open Directory. Vpis v te tri zna biti kompliciran in zamuden. Poleg tega pa sploh ni nujno, da bomo po vsem tem sploh vpisani vanje.

V Sloveniji problemov z vpisi v spletne imenike ni, saj ne delujejo na isti način kot v tujini. V tujini spletno stran v večjih imenikih pregledajo spletni uredniki, ki se potem tudi odločijo, ali je stran primerna za uvrstitev v imenik. V slovenske imenike se lahko vpišemo brez problemov, pa tudi vpis je mogoč v več imenikov hkrati. Tistim, ki ste novi v tem segmentu svetovnega spleta, bo v veliko pomoč spletni imenik Raziskovalec.com, ki omogoča hkraten vpis v več slovenskih in svetovnih spletnih imenikov.

Velik vpliv na oceno spletnih iskalnikov imajo tudi spletna mesta že uveljavljenih pomembnih podjetij. Če se naša spletna stran ukvarja s stvarmi, ki so blizu kateremu od velikih podjetji, lahko ta podjetja naprosimo, da naredijo povezavo na našo stran. Seveda moramo podjetju dokazati, da imamo za njih zanimive informacije. To storimo tako, da ponudimo podjetju zanimiv članek, mogoče brezplačen demo program. Vse je odvisno od tega, s čim se ukvarjamo.

Spletni iskalniki dajejo velik poudarek stranem, ki so v lasti državnih ustanov in imajo v URL-naslovu končnico .gov. Povezava, ki nam jo namenijo te strani, ima tudi veliko moč pri ocenjevanju naše spletne strani. Poleg teh strani imajo veliko moč tudi strani izobraževalnih ustanov, na primer fakultet, univerz, šol. V tem primeru moramo stopiti v kontakt s profesorjem, ki poučuje v tej ustanovi. Ponudimo mu gradivo, članke, informacije o predmetu, ki ga poučuje, in ga v zameno prosimo, da uredi povezavo s spletne strani ustanove na našo spletno stran. Lahko mu tudi ponudimo, da v zameno za povezavo objavimo njegov članek na naši spletni strani. Ta način pridobivanja povezav ima lahko tudi pozitivne posledice, saj si mnogi študentje po končanem študiju zapomnijo naslov naše spletne strani. S tem si pridobimo nove obiskovalce oziroma ciljno publiko.

3.4.4 ALI JE POMEMBNO, KOLIKO ČASA SE OBISKOVALEC ZADRŽI NA SPLETNI STRANI?

Za dolgoročno spletno vidljivost ni dovolj le to, da smo pripravili druge spletne strani, da imajo povezave na našo stran. Ciljna publika mora najti želene informacije, ko prispe na spletno stran. Najbolje bi bilo, da bi ciljna publika našla informacije takoj, ko prispe na spletno stran. Vendar v večini primerov ni tako. Da bi obiskovalec našel, kar išče, je v večini primerov potrebno med pet in sedem klikov miške. Toliko je potrebno, da se obiskovalec prepriča o relevantnosti informacij. V nasprotnem primeru, ko ne bo našel, kar išče, bo najverjetneje pritisnil na gumb Nazaj (angleško Back gumb) in s tem zapustil spletno stran.

V današnjem času so spletni iskalniki že tako razviti, da lahko spremljajo gibanje obiskovalcev po spletnih straneh. Iskalnik tako zazna, kdaj je obiskovalec pritisnil na gumb Nazaj in se vrnil na seznam rezultatov. Če je preteklo malo časa, medtem ko je obiskovalec s strani rezultatov odšel na spletno stran in se vrnil na seznam rezultatov, pomeni, da ni našel informacij, ki jih je iskal. Znano je, da lahko spletni iskalniki merijo, kolikokrat obiskovalec prispe na spletno stran s seznama rezultatov, kolikokrat je na strani že bil, koliko je novih obiskovalcev, koliko časa se obiskovalci zadržijo na strani in koliko obiskovalcev se vrne na stran. Z vsemi podatki, ki jih iskalnik zbere, lahko precej natančno določi, ali spletna stran vsebuje relevantne informacije glede na iskane ključne besede. Na podlagi teh podatkov nastane tudi del ocene, ki jo iskalnik določi spletni strani.

Primer: Če ciljna publika pogosto obiskuje spletno stran, se na strani zadržuje več časa. Seveda mora stran obiskovati preko strani rezultatov spletnega iskalnika. To pomeni, da se strani veča popularnost, spletna vidljivost, posledično pa tudi ocena iskalnika. Če ciljna publika po prihodu na stran to tudi hitro zapusti, pomeni, da iskanih informacij ni našla. S tem se strani manjša popularnost, spletna vidljivost, v končni fazi tudi ocena.

Ciljna publika na ta način lahko vpliva na spletno vidljivost, popularnost spletne strani in tudi na oceno, ki jo spletni strani dodeli spletni iskalnik.

3.4.5 OCENA SPLETNE STRANI ALI MESTA (PAGERANK)

Ko uporabljamo spletne iskalnike, avtomatično pričakujemo, da nam bodo postregli z informacijami oziroma spletnimi stranmi, ki vsebujejo želene informacije. Navadni uporabniki spletnih iskalnikov nikoli ne pomislijo, kako pride do tega, da iskalnik v večini primerov iskalcu poda zelo relevantne rezultate. Zavedati se moramo, da za tisto spletno stranjo, ki jo mi vidimo, ko odpremo spletni iskalnik, stoji veliko kompleksne programske opreme in zelo zmogljivi računalniki. Algoritmi programov, ki nam podajo relevantne rezultate, ko iščemo po želeni iskalni frazi, so zelo dolgi in komplicirani za razumevanje. V večini primerov iskalnikov so ti algoritmi strogo varovane skrivnosti. Zaradi potencialnih zlorab javnost pozna le njihove delčke. Na podlagi teh algoritmov iskalniki določajo vrednost vsaki posamezni spletni strani. Strani tako dobijo svoje vrednosti, po katerih so nato uvrščene na seznam rezultatov, ko iskalci informacij iščejo po določenih frazah.

Vrednost spletnih strani določajo vsi iskalniki, ker le tako lahko podajajo iskalcem informacij relevantne rezultate. Trenutno je na svetu največji spletni iskalnik Google. Je tudi eden redkih iskalnikov, ki je pripravljen oceno vsake spletne strani javno objaviti. Ta ocena se imenuje PageRank. Lahko jo vidimo, če si namestimo Googlovo orodno vrstico in se v brskalniku postavimo na želeno stran. Ocena je približek realne ocene. Google jo je podelil spletni strani na podlagi povezav, ki kažejo na njo. Algoritem, s pomočjo katerega Google računa PageRank, je znan zaradi prijave na patentnem uradu.

PageRank je samo del tistega, s čimer Google determinira, katere spletne strani vam bo pokazal, ko iščete s pomočjo njega. To hočemo poudariti, saj veliko ljudi misli, da je PageRank vse, kar obstaja. Nizek PageRank pomeni probleme. Nekaj delate narobe. Visok PageRank pa pomeni, da stvari delate pravilno. PageRank je sam po sebi le del Googlovega rangiranja in vrednotenja vaše spletne strani. (Kent, 2004, stran 214)

PageRank ocena je sestavljena iz večjega števila posameznih ocen, pridobljenih iz vsake posamezne strani, ki kaže na našo spletno stran. Vsaka spletna stran, ki kaže na drugo stran, ima svojo oceno oziroma svoj PageRank. Poleg ocene spletne strani je zelo pomembno tudi, kje se stran, ki kaže na našo stran, nahaja. Če stran sodi v kategorijo nam sorodnih strani ali če stran obravnava iste teme kot naša stran, potem je ocena, ki jo pridobimo od te strani, večja kot ocena od strani, ki nam ni sorodna. Iskalniki sortirajo strani po kategorijah. Strani so razvrščene po temah, ki jih obravnavajo. Iskalnik pa s pomočjo indeksacije ugotovi, v katero kategorijo stran sodi.

Ključne točke delovanja PageRank-a :
• V trenutku, ko je stran indeksirana v Googlu, ima svoj PageRank, četudi je ta skoraj neviden.
• PageRank dobijo samo strani, indeksirane v Googlu.
• Stran s povezavo na drugo stran deluje, kot da bi glasovala za to stran.
• Povezava na drugo stran ne zmanjšuje PageRank originalne strani, vendar povečuje PageRank strani, ki sprejemajo povezavo.
• Strani, ki nimajo povezav na druge strani, zapravljajo svoj PageRank, ker ne glasujejo za druge.
• PageRank spletnega mesta lahko povečamo z večjim številom spletnih strani, ki sestavljajo mesto, ali s pridobivanjem zunanjih povezav, ki bodo kazale na našo spletno mesto.
• Spletna stran, ki prejema povezavo, ima največ koristi od te povezave.
• S tem, ko delimo povezave na druge strani, delimo tudi naš PageRank. S tem si ne zmanjšujemo lastnega PageRank-a, razen ko se povezujemo s stranmi, ki poskušajo goljufati spletni iskalnik.
(Kent, 2004, stran 216, 217)

3.5.6 KAKO PRIDOBITI POVEZAVE?

Že v prejšnjih poglavjih smo poudarili pomembnost povezav, ki kažejo na spletno stran. V tem delu pa bomo na kratko našteli in predstavili preproste ter malo bolj komplicirane načine pridobivanja teh povezav.

Najpomembnejši so spletni imeniki, ki smo jih že omenjali. Vendar še enkrat poudarimo, da z njimi pridobimo največ. Spletni imeniki nam lahko posredujejo povezave. Ne samo iz njihovih strani, ampak tudi iz spletnih strani ali mest, ki jih imajo registrirane znotraj svojih baz podatkov. S tem nam prinesejo največje število točk pri ocenjevanju naših spletnih strani.

Ostale povezave tudi niso zanemarljive, saj vsaka povezava prinese dodatne točke spletni strani. S tem se strani veča vrednost, ima pa tudi višje mesto na seznamu rezultatov spletnih iskanj, ko iščemo po določeni ključni besedi ali frazi. Povezave pridobimo tako, da obvestimo vse, ki jih poznamo, ter jih prosimo, naj postavijo povezave na njihovih spletnih straneh, ki kažejo na našo stran. Če smo člani društev, ta društva zaprosimo za povezave na našo stran. Stopimo v stik s proizvajalci izdelkov, ki jih ponujamo na naši spletni strani, ter z našimi poslovnimi partnerji. Tudi njih zaprosimo za povezave na našo spletno stran. V sklopu marketinga bomo reklamirali izdelek ali storitev na strani ter s tem pridobili na povezavah, ki kažejo na našo spletno stran. Poiščimo strani, ki imajo povezave na nam sorodne in konkurenčne spletne strani. Povprašajmo jih, ali bi bili pripravljeni imeti povezavo tudi na našo stran. Izmenjajmo si povezave s spletnimi stranmi, za katere menimo, da nam bodo prinesle večjo obiskanost. V spletnem mestu ustvarimo blog spletne strani. Te strani so tekstovne in s tem polne edinstvene vsebine. Včasih so brez informacijske vrednosti. Če pa podajajo neke nove informacije, nasvete,…, jih lahko druge strani uvrstijo na seznam povezav. Blogi so zanimivi za druge spletne strani in tudi za spletne iskalnike, ker imajo ti veliko uporabnega teksta za indeksacijo. Na spletnih forumih sami pustimo povezave na našo spletno stran. S tem pridobimo tudi večjo obiskanost spletne strani. V zameno za povezave lahko posojamo našo vsebino spletne strani in si s tem večamo spletno vidljivost. Lahko tudi kupujemo povezave s strani z visokim PageRank-om.

Zadnja možnost je, da ne storimo ničesar in čakamo, da se povezave na našo spletno stran same nabirajo. To je lahko zamudno in odvisno od informacijske vrednosti naše strani. Če ponuja naša stran izvirno in unikatno vsebino, ki jo obiskovalci potrebujejo, se bodo povezave na stran hitro namnožile. Čakanje na to ni priporočljivo, ker s tem lahko izgubimo v bitki s konkurenco, lahko pa tudi precenimo vrednost in unikatnost vsebine naše spletne strani.

Optimizacija spletnih strani - kazalo >>