5 SPAM IN »SPAMANJE« (ZAVAJANJE SPLETNIH ISKALNIKOV)

5.1 UVOD

Lastniki spletnih iskalnikov želijo, da bi obiskovalci, pri iskanju želenih informacij, s pomočjo iskalnikov prihajali do relevantnih rezultatov. Zaradi tega pogosto spreminjajo svoje algoritme, s katerimi določajo vrednost spletnim stranem.

Vprašamo se, zakaj je temu tako? Spletni iskalniki spreminjajo svoje algoritme zaradi pogostih poskusov zavajanja spletnih iskalnikov s strani oblikovalcev strani. Oblikovalci to počnejo zato, da bi, brez velikih sprememb na spletnih straneh, te strani potisnili navzgor po lestvici relevantnih rezultatov, ko obiskovalci iščejo po določeni ključni besedi ali frazi.

Zavajanju spletnih iskalnikov v računalniškem žargonu rečemo spam, spamdexing ali »spamanje«. V ZDA se je pri optimizaciji spletnih strani, s katero poskušamo zavajati spletne iskalnike, uvedel izraz Black Hat SEO, kar je isto kot spam.

Zavajanje spletnih iskalnikov zahteva, tako kot optimizacija spletnih strani, veliko časa in napora. Mnogi oblikovalci spletnih strani bi morali namesto zavajanja iskalnikov, ta trud vložiti v optimizacijo, ki ne uporablja tehnik zavajanja. Pogosto se optimizacijski strokovnjaki odločajo za »spamanje« zaradi naročnikov oziroma lastnikov strani, ki nočejo vizualnih sprememb na svojih spletnih straneh. Ti lastniki se v večini primerov ne zavedajo posledic, ki se bodo zgodile, če bo iskalnik odkril zavajanje.

Naš nasvet je, da je »spamanje« spletnih iskalnikov izguba časa in denarja, ki bi ga lahko porabili na boljši način. Ta čas in denar bi morali porabiti za oblikovanje spletnih strani, ki bi zadovoljile spletne iskalnike in ciljno publiko. S tem bi strani dosegale boljšo vidljivost, in tako prinašale boljše poslovne rezultate.

5.2 KAJ JE SPAM?

Tehnike zavajanja spletnih iskalnikov oziroma spam niso točno določene. Oblikovalci spletnih strani bi radi videli, da bi iskalniki točno določili načine in vsebino »spamanja«. S tem bi odprli lažjo pot tistim, ki se s »spamanjem« ukvarjajo, saj bi jim omogočili, da bi razvijali tehnike, ki uradno niso prepovedane.

Spletni iskalniki občasno izdajo smernice, kaj naj bi predstavljalo spam. Te smernice so hitro razgrabljene in preučene. Uporabniki spam tehnik hitro najdejo luknje v teh smernicah in jih prikrojijo svojim potrebam. Zaradi tega spletni iskalniki neradi izdajajo smernice o tem, kaj predstavlja spam in kaj ne.
Zavajanje spletnih iskalnikov ne pomeni vedno uporabe določenih tehnik, ki bodo našo stran postavili višje na seznamu rezultatov spletnih iskanj. Zavajanje oziroma »spamanje« je način, kako in v kakšni meri se uporabljajo določene tehnike, da bi dosegli boljšo vidljivost. V določenih primerih je uporaba posebnih tehnik povsem legitimna. Vse je odvisno od načina in pogostosti uporabe ter na kakšen način ta uporaba vpliva na vidnost strani. Tako imenovana spam policija nas ne bo kaznovala za uporabo določenih tehnik, če bodo ta uporabljena na pravilen način.

Zavedati se moramo, da je lahko vsaka stvar, tehnika in design lahko spam, če je uporabljena na nepravilen način. To lahko dosežemo s prekomerno zaporedno uporabo tehnik, ki bi ob normalni uporabi ne predstavljale zavajanja spletnih iskalnikov. Spam lahko dosežemo tudi ob uporabi nečesa, kar ne sodi v kontekst naše spletne strani.

Pogosto oblikovalci spletnih strani še sami ne vedo, da uporabljajo spam tehnike. V tem primeru si moramo postaviti določena vprašanja, da bi ugotovili uporabo spam tehnik.
Ali naša spletna stran vsebuje vsebino, ki je uporabna za končne uporabnike?
Ali bi se posluževali optimizacije spletnih strani, če spletni iskalniki ne bi obstajali?
Ali izdelujemo spletne strani primarno tako, da bodo dosegale boljše pozicije v rezultatih spletnih iskanj?
Če smo odgovorili na prvi dve vprašanji z »da« in na tretje z »ne«, potem najverjetneje spletni iskalniki ne bodo smatrali oblike in vsebine naše strani kot spam.

5.3 STO IN EN NAČIN ZAVAJANJA (»SPAMANJA«)

Uporaba spam tehnik ima lahko katastrofalne posledice za spletno stran. Kazni so lahko različne. Varirajo od lažjih do zelo hudih, ki lahko pomenijo propad spletne strani in poslovanja le te. V nadaljevanju bomo predstavili najočitnejše načine zavajanja spletnih iskalnikov. Zavedati se moramo, da je tehnik zavajanja še več in se dnevno spreminjajo, dodajajo, postajajo bolj prefinjene in težje prepoznavne.

Uporaba ključnih besed, ki nimajo nič v zvezi s vsebino spletne strani ali mesta je najpogostejši način zavajanja, »spamanja« spletnih iskalnikov. Oblikovalci spletnih strani, ki hočejo zavajati iskalnike, pogosto uporabljajo ključne besede, ki niso sorodne z vsebino strani. Te besede so največkrat besede, ki so pogosto iskane s strani uporabnikov svetovnega spleta. Do teh besed ni težko priti, saj določene strani tedensko objavljajo najpopularnejše besede, ki jih iščejo obiskovalci svetovnega spleta. Te besede najdemo na Googlovi spletni strani:

http://www.google.com/press/zeitgeist.html .

Pomembno je, da ne uporabljamo ključnih besed, ki niso sorodne naši spletni strani v pomembnih delih naše strani. Ti deli so meta oznake, alternativni teksti, vse vrste
naslovov, CSS predlogi in drugi. Uporaba nesorodnih ključnih besed nam lahko prinese nezaželene posledice, ko te besede odkrijejo spletni iskalniki.

Uporaba ključnih besed, za katere vemo, da jih obiskovalci iščejo pogosto, vendar nimajo nič skupnega z našo stranjo, je v današnjih časih redko uporabljena tehnika zavajanja spletnih iskalnikov. V preteklosti so pogosto uporabljali besedo sex, ki pa ima dandanes preveč konkurence in njena uporaba nima več velikega pomena. Danes je bolje uporabljati besede, ki privlačijo našo ciljno publiko. (Kent, 2004, stran 142)

Ponavljanje ključnih besed je nesmiselno nizanje besed ali besednih zvez z namenom večanja relevantnosti spletne strani v očeh spletnih iskalnikov. To lahko vidimo v html oznakah kot so naslovi, alternativni tekst, meta oznake,… Najpogosteje se to dogaja v nevidnih delih spletne strani in na dnu spletnih strani, ki so koncipirane tako, da jih obišče le malo obiskovalcev. To pomeni, da so te strani zelo dolge in so te ponavljane besede na dnu strani v zelo majhnem formatu. V primeru naše spletne vinoteke bi ta pojav izgledal približno tako:

belo vino belo vino belo vino belo vino belo vino belo vino belo vino belo vino belo vino belo vino belo vino belo vino belo vino belo vino belo vino belo vino belo vino belo vino vino vino vino vino vino vino vino vino vino vino vino vino vino vino vino vino vino vino vino vino vino vino vino vino vino vino vino vino vino

Zavedati se moramo, da je ta tekst vedno razumljen kot zavajanje (»spamanje«) spletnih iskalnikov, ne glede na to, kje je postavljen. Spletnim iskalnikom je takoj jasno, da je napisan z namenom večanja relevantnosti spletne strani in ne koristi obiskovalcem ter končnim uporabnikom strani.

Med gledanjem spletnih strani lahko naletite na strani, ki vsebujejo samo ponavljajočo besedo ali besedno zvezo. Pogosto so te besede skrite na straneh, včasih pa so vidne obiskovalcem. To je eden od najstarejših načinov zavajanja, ki je že dolgo znan programerjem spletnih iskalnikov. Včasih uporabnikom te tehnike še vedno uspe prodor s tem trikom. Gledano s strani spletnega iskalnika uporaba tega trika ne koristi uporabnikom spletne strani, zato ga programerji iskalnikov sovražijo. (Kent, 2004, stran 139)

Umeščanje ključnih besed v elemente spletne strani, kjer jih uporabniki oziroma ciljna publika ne vidi. Ta način zavajanja iskalnikov je podoben kot prej opisani, samo da zajema skrivanje ključnih besed. Besede ali fraze se ponavljajo in so skrite v slikah, meta oznakah, so iste barve kot ozadje, …

Največkrat so skrite v slikah velikosti ena krat ena pik (1 X 1 pixels). Te slike imajo imena blank.gif ali clear.gif. Te slike so majhne in prozorne, nevidne obiskovalcem spletne strani, v svojem alternativnem tekstu (alt-text) pa imajo ponavljajoče ključne besede. Če ta alternativni tekst ne opisuje slike, na katero se nanaša, razumejo to dejanje iskalniki kot zavajanje (spamanje). Primer html kode je lahko naslednji:
<img src= “slike/clear.gif” width=“1” height=“1” alt=“ belo vino belo vino belo vino belo vino belo vino vino vino vino vino vino vino ”>
Drugi najpogostejši način je uporaba ponavljajočih se ključnih besed, ki so iste barve kot ozadje spletne strani. Na ta način bomo posumili takrat, ko bo na dnu spletne strani precejšen prazen prostor. To bo pomenilo, da je tam skrit tekst, ki ga lahko vidijo samo spletni iskalniki, ali pa, da je oblikovalec spletne strani začetnik in ne obvlada še postopkov izdelovanja strani. Oglejmo si primer html kode:
<font size=12 color=“#ffffff”><h6> belo vino belo vino belo vino belo vino vino vino vino vino vino</h6></font>
V html kodi dajte pozornost na del, kjer je oznaka barve teksta. Ta je v našem primeru ffffff in pomeni belo barvo. Če je ozadje spletne strani tudi bele barve, lahko zaključek povlečete sami. Tekst postane neviden prostemu očesu, preberemo ga lahko samo, če odpremo izvorno kodo spletne strani. Če želimo, da bo prazen prostor na dnu strani manjši, potem moramo html kodo zapisati tako:
<font size=5 color…
Spremenili smo samo velikost črk (font-ov); ostali del kode ostane nespremenjen.

Poleg teh dveh omenjenih metod, ki skrivata tekst na spletni strani, se oblikovalci strani poslužujejo še drugih. S skrivanjem tekstov in ključnih besed se zunanji izgled strani pogostokrat na spreminja, kar je tudi želja in zahteva nekaterih lastnikov strani. Tekst lahko skrivamo tudi v html kodi, med oznakama <noscript> in </noscript>. Zanimiva je uporaba oznake <noframes>, ki označuje uporabo okvirjev na strani. To oznako uporabljajo nekateri za skrivanje teksta, četudi stran ne vsebuje okvirjev, kar je očitno zavajanje spletnih iskalnikov. Skrivanje teksta je mogoče tudi v oznaki <input type=“hidden>, ki označuje vnosno formo. Vendar te forme ni potrebno uporabljati na spletni strani.

Spletni iskalniki na strani vsako stvar, ki ni namenjena in vidna ciljni publiki, razumejo kot spam. Iskalniki umeščanje in skrivanje teksta ter ključnih besed poznajo že vrsto let. Proti temu se borijo s strogimi kaznimi in s podajanjem manjše vrednosti besedilom v teh oznakah in elementih strani.

Pomanjšan tekst je odgovor uporabnikov tehnik zavajanja na ukrepe spletnih iskalnikov proti skrivanju tekstov in ključnih besed v delih spletnih strani. Zaradi strogih kazni so »spamarji« prenehali skrivati tekste na spletnih straneh. Namesto tega so tekste pomanjšali. Tako so postali nerazločni za oči obiskovalcev strani. Iskalniki so začeli primerjati barve teksta z barvami ozadij spletnih strani, ter kaznovati tiste, ki uporabljajo iste barve za tekst in ozadja. »Spamarji« so zato začeli uporabljati pomanjšan tekst, vendar v barvi, ki je le za odtenek drugačna od barve spletne strani. Razlike v odtenkih teh barv so tako majhne, da jih prosto oko ne more razlikovati.

Spletni iskalniki sledijo trikom »spamarjev« in v današnjem času že primerjajo odtenke barv. Zavedati se moramo, da bo v primeru, če bo tekst na naši spletni strani zaradi premajhne velikosti črk neberljiv in če bodo odtenki barv ozadja in teksta podobni, to spletni iskalnik razumel kot zavajanje (»spamanje«).

Link-farms so del free-for-all sistemov, ki omogočajo zavajanje spletnih iskalnikov. Delujejo na principu povezovanja spletnih strani s pomočjo povezav na posameznih straneh. Te povezave so ustvarjene izključno z namenom večanja spletne vidljivosti v očeh spletnih iskalnikov. Strani, ki se povezujejo s pomočjo teh farm, nimajo nujno sorodnih vsebin. Spletna vinoteka je tako lahko povezana z npr. prodajalno avto-delov ali npr. tovarno igrač. Očitno je, da ta tri podjetja nimajo nič skupnega in je zato povezovanje njihovih spletnih strani nesmiselno. Nesmiselno je, ker je skoraj nemogoče, da bo obiskovalec spletne vinoteke sledil povezavi na spletno stran prodajalne avto-delov, če ga zanimajo vina. Zato je velika verjetnost, da so te povezave ustvarjene z namenom umetnega večanja spletne vidljivosti strani.

Spletni iskalniki jasno opredeljujejo, da je tak način povezovanja razumljen kot »spamanje«. Zavedati se moramo, da oblikovalci in lastniki strani kontrolirajo povezave, s katerimi kažejo na druge spletne strani, ne morejo pa kontrolirati povezav, ki kažejo nanje. Zato spletni iskalniki ostro kaznujejo strani, ki kažejo na strani, za katere se ve, da so to link-farms.

Splošno pravilo je, da so povezave, ki niso bile ustvarjene za obiskovalce spletnih strani in katerim obiskovalci ne sledijo, najverjetneje spam.

Link-farms so visoko avtomatizirani sistemi za izmenjavo povezav, ki lahko generirajo več tisoč povezav v zelo kratkem času. Ne sodelujte z link-farms, ker vam ne bodo koristile. Povezava z link-farms ali gostitev strani link-farms lahko prinese kazen s strani spletnih iskalnikov. Spletni iskalniki sovražijo uporabo teh stvari, zato prihranite vaš čas, energijo in denar. (Kent, 2004, stran 252)

Skrite spletne povezave so pogost način zavajanja spletnih iskalnikov. Ta način omogoča večanje spletne vidljivosti spletne strani.

Namen vstavljanja spletnih povezav na strani je, da jim lahko sledijo obiskovalci strani in predvsem ciljna publika. Skrivanje povezav je predvsem zavajanje obiskovalcev. Obiskovalci tem povezavam ne morejo slediti, saj ne vedo, kje so. Narejene so na način, da jim sledijo le spletni iskalniki. Z indeksacijo vsebine teh povezav in posledično skritih strani dobijo obiskovalcem vidne strani večjo oceno.

Načini skrivanja spletnih povezav so:
• Uporaba enake velikosti in barve črk za spletne povezave in navaden tekst.
• Skrivanje spletnih povezav v ločila kot so npr. pika ( . ) ali vejica ( , ).
• Skrivanje spletnih povezav v nevidne slike ali v zelo majhne slike, ki so prostemu očesu nevidne.
• Skrivanje spletnih povezav je mogoče v vseh delih spletne strani, v katerih je mogoče skriti tekst.

Spletni iskalniki razumejo kot zavajanje vse spletne povezave, ki niso obiskovalcem hitro vidne. Te so tiste, ki so nevidne in tudi tiste, ki so manj vidne. Svetujemo, da povezave oblikujete na načine, ki so dobro znani širši publiki. S tem se boste izognili mogočim posledicam, ki vam grozijo, ko bodo iskalniki vaše povezave označili kot spam.
Preusmeritev obiskovalcev z določenih strani na neke tretje spletne strani je razumljeno kot spam. Preusmeritve se dogajajo, ker so nekatere strani namenjene izključno spletnim iskalnikom, nekatere pa obiskovalcem. Strani, namenjene iskalnikom, so močno optimizirane. Narejene so zato, da kotirajo visoko na seznamu rezultatov spletnih iskanj.

Obiskovalec prispe na močno optimizirano spletno stran preko seznama rezultatov iskanj. Po določenem času, pogosto takoj, je preusmerjen na drugo stran, ki je namenjena izključno obiskovalcem. Nova stran, na katero prispe obiskovalec, pogosto nima nič sorodnega s ključnimi besedami, ki jih je obiskovalec iskal.

Najpogostejši način uporabe preusmeritve je z meta-oznako refresh. To oznako postavimo na močno optimizirano spletno stran. Html koda te oznake je sledeča:
<META HTTP-EQUIV=“refresh” content=“0;
URL=http://www.Vinoteka-d.com/belo-vino.html”>
Spletni iskalniki so najbolj občutljivi na ta način uporabe preusmeritve, v določeni meri pa dopuščajo druge. Če dovolijo preusmeritev, potem ne bodo izvedli indeksacije strani, na kateri je preusmeritev postavljena, temveč bodo indeksirali le končno stran.

V primeru, ko spletna stran potrebuje preusmeritev, je potrebno obiskovalcu dati možnost, da pred preusmeritvijo prebere vsebino strani. To pomeni, da mora imeti preusmeritev določeno časovno zakasnitev. Druga možnost, da preusmeritev ne bo razumljena kot spam je, da pajkom spletnih iskalnikov prepovemo indeksacijo strani s preusmeritvijo.

Drugi pogosti načini uporabe preusmeritev so s programskim jezikom JavaScript. Uporaba JavaSctipt-e omogoča takojšno odpiranje druge strani. Java omogoča, z uporabo mouseover postopkov, nalaganje novih spletnih strani po določeni operaciji, ki jo izvede obiskovalec strani.

Malo verjetno je, da boste kaznovani, če boste uporabljali preusmeritev. Če vas bo odkril spletni iskalnik, je najverjetneje, da strani, ki uporablja preusmeritev, ne bo indeksiral, ampak jo bo preprosto ignoriral. Indeksacijo bo izvedel na zadnji strani preusmeritve. Iskalniki strani preusmeritev razumejo kot križišča na poti do strani s pravo vsebino. (Kent, 2004, stran 145)

Skrivanje spletnih strani (ang. Cloaking) je podoben način zavajanja spletnih iskalnikov kot preusmeritve. Deluje na način, da iskalniki vidijo in indeksirajo določeno spletno stran, obiskovalci pa drugo. Ta način zavajanja spletnih iskalnikov je težje odkriti kot preusmeritve.

Ko brskalnik ali pajek zahteva spletno stran, najprej poda informacije o sebi. Program, ki skriva strani, preveri te informacije s seznamom pajkov. Če pajek zahteva stran, potem program poda močno optimizirano stran. Če pa stran zahteva brskalnik, program poda stran, namenjeno obiskovalcem. Programi, ki skrivajo strani, imajo lahko posebej optimizirane strani za posamezne pajke. (Kent, 2004, stran 146)

Zamenjava spletnih strani je postopek, pri katerem oblikovalci optimizirano spletno stran zamenjajo s stranjo, namenjeno obiskovalcem. Razlog za to početje je doseganje večje spletne vidljivosti v očeh spletnih iskalnikov. To pa je namerno zavajanje iskalnikov in ciljne publike.

Pogostokrat oblikovalci, ki uporabljajo tehnike zavajanja, najdejo na svetovnem spletu stran, ki ima zelo dobro pozicijo. To pomeni, da ima velik PageRank in se dobro uvršča na seznamu rezultatov iskanj za določene besede. Oblikovalci kopirajo vsebino strani in jo prilagodijo svojim potrebam. Ukradeno stran prijavijo v spletni iskalnik, da doseže dobro uvrstitev in PageRank. Ko je stran uvrščena, to stran zamenjajo s svojo stranjo, tako da ta prevzame pozicijo in PageRank prejšnje strani. Ta postopek zajema več nelegalnih načinov, s katerimi se oblikovalci poskušajo prebiti na vrh spletnega marketinga (kraja vsebine spletne strani in zamenjava spletne strani).

Zamenjava spletnih strani je bila v preteklosti pogost pojav zavajanja spletnih iskalnikov. To se je dogajalo, ker so iskalniki izvajali indeksacijo bolj poredko. V današnjem času ne vemo, kdaj bo iskalnik indeksiral posamezno spletno stran. Nekatere strani so indeksirane bolj pogosto kot druge. Indeksacija spletnih strani se ponavlja v intervalu od enega dne do treh tednov. Zaradi pogostosti indeksacije strani je zamenjava spletnih strani postala nesmiseln in zamuden postopek. Samo vprašanje časa je, kdaj bo spletni iskalnik indeksiral stran, ki ni optimizirana. V takem primeru bo stran, ko bodo obiskovalci iskali po določeni ključni besedi, zdrsnila nižje po seznamu rezultatov.

Dodatna nevarnost grozi, če avtor besedila najde svoj tekst na drugi spletni strani. Zaradi avtorskih pravic bo oblikovalcem spletne strani verjetno sledila draga tožba.

Podvajanje spletnih strani uporabljajo oblikovalci takrat, ko imajo dobro uvrščeno spletno stran. S tem želijo doseči še boljšo pozicijo te strani ali na seznam rezultatov spletnih iskanj uvrstiti še eno svojo stran.

Oblikovalci spletne strani spreminjajo samo v malenkostih. Tako dosežejo majhne spremembe v upanju, da spletni iskalniki ne bi prepoznali podvajanja spletnih strani. Načinov sprememb strani je več. Strani z identično vsebino imajo različne le naslove strani ali pa samo meta oznake. Če bo dobro pozicijo dosegala ena od teh strani, bodo to dosegale vse te strani.

Obiskovalci strani in spletni iskalniki neradi vidijo na seznamu rezultatov spletnih iskanj podobne ali identične strani.
Spletni iskalniki, posebno Google, so ustvarili orodja, s katerimi lahko najdejo podvojene spletne strani. Če iskalniki najdejo te strani v istem spletnem mestu, jih ne bodo več indeksirali. Podvojene spletne strani na različnih spletnih mestih so načeloma dovoljene. Spletni iskalniki ne odobravajo podvojenih spletnih mest, ampak jih kaznujejo. (Kent, 2004, stran 142)

V tem poglavju smo predstavili nekaj načinov zavajanja spletnih iskalnikov. Zavedati se moramo, da je to samo peščica načinov zavajanja. Tehnike zavajanja se spreminjajo in dodajajo dnevno, zato tudi iskalniki iščejo nove načine, kako bi te zlorabe preprečili. S to predstavitvijo nismo želeli spodbuditi bodočih in sedanjih oblikovalcev spletnih strani k uporabi teh tehnik zavajanja. Vzemite to predstavitev kot opozorilo, kaj vse predstavlja spam v očeh spletnih iskalnikov.

5.4 KAKO SE KAZNUJE SPAM?

Uporaba tehnik zavajanja spletnih iskalnikov ne zagotavlja dobrih uvrstitev spletnih strani. Če spletni iskalniki ugotovijo, da naša stran uporablja spam tehnike, bomo zagotovo kaznovani. Zavedati se moramo, da se zaradi pogostih indeksacij spreminja PageRank in pozicija spletne strani. Samo vprašanje časa je, kdaj iskalniki ali naša konkurenca odkrijejo, da uporabljamo spam tehnike.

Z odkritjem zavajanja spletnih iskalnikov se nam zgodi najmanj to, da spletna stran izgubi dobro pozicijo. Tehnike zavajanja je potrebno odstraniti s spletne strani. Če hočemo strani povrniti dobro pozicijo, jo je potrebno optimizirati brez uporabe spama. Če je bilo ugotovljeno, da je bila stran optimizirana z uporabo spama, jo imajo iskalniki pod natančnim nadzorom tudi v prihodnosti. To pomeni, da je podvržena bolj pogosti indeksaciji in iskanju mogočih tehnik zavajanja.

Največja kazen za uporabo tehnik zavajanja je umik spletne strani iz rezultatov spletnih iskanj. To pomeni, da je stran uvrščena na črni seznam spletnih iskalnikov. Edina možna rešitev spletne strani je kontaktiranje osebja spletnih iskalnikov. Osebje je potrebno prepričati, da stran ne uporablja več spam tehnik. To je pogosto neuspešno. Ko je stran uvrščena na črni seznam, je pogosto edina možnost izgradnja nove spletne strani. To pomeni veliko dela, časa in denarja, da spletna stran dobi spet dobro pozicijo. Prepričani smo, da večina tistih oblikovalcev, ki se jim je to zgodilo, ne uporablja več tehnik zavajanja spletnih iskalnikov.

Optimizacija spletnih strani - kazalo >>