2 TEORETIČNE OSNOVE - ZAČETEK GRADNJE SPLETNE STRANI

2.1 OSNOVE IN PRAVILA IZDELAVE SPLETNIH STRANI

Pravila izdelave spletnih strani obsegajo pet osnovnih pravil, katerih uporaba zagotavlja, da bo spletna stran všeč in uporabna obiskovalcem oziroma vnaprej določeni ciljni publiki. Ta pravila pa so:
• lahka berljivost,
• dobra orientiranost,
• »lahko za najti«,
• hitro odpiranje strani,
• trden, dosleden izgled in design.

Lahka berljivost je lastnost spletne strani, pri kateri se obiskovalec brez napora prebije skozi njeno vsebino, ne glede na to, s kakšno strojno in programsko opremo je bila stran prikazana. Različna velikost ekrana, uporaba različnih spletnih brskalnikov, hitrost internetne povezave in že uporaba različnega računalnika močno vplivajo na izgled in s tem na berljivost spletne strani. V današnjem času je okoli nas nešteto različnih računalnikov, monitorjev, brskalnikov. Uporabljajo se različne hitrosti internetnih povezav. Zato realno ne moremo pričakovati, da bo večina ljudi uporabljala enako strojno opremo in programsko konfiguracijo, kot jo uporabljajo izdelovalci spletnih strani.

Če oblikujemo spletno stran, je pomembno, da jo testiramo na različnih spletnih brskalnikih (Internet Explorer, Netscape, Mozilla), na različnih tipih računalnikov (osebni, hišni računalniki in prenosniki) in na različnih hitrostih internetnih povezav(navadna telefonska linija, ADSL).

Pomembno je, da je ves HTML tekst berljiv z vklopljenimi in izklopljenimi slikami, tako da slepi in slabovidni lahko »vidijo« vse na spletni strani. Tekst spletnih strani ne sme biti premajhen (težko ga je brati) in ne prevelik (zavzame preveč prostora in je kričeč). Ves tekst v slikah mora biti berljiv, zato je potrebno uporabiti čim večji kontrast med tekstom in barvo slike. Zanimivo je, da je pisava »Arial« bolj berljiva kot pisava »Times New Roman«, ker je »Arial« pisava brez noge (sans serif), »Times New Roman« pa pisava z nogo (serif).

Če uporabljamo animacije, se le te ne smejo premikati prehitro. Če mora gledalec animacijo gledati večkrat, da jo lahko v celoti vidi in prebere, pomeni, da je ta prehitra.

V končni fazi berljivost najlažje preverimo tako, da spletno stran ponudimo na vpogled skupini ljudi in jih povprašamo za mnenje o berljivosti naše spletne strani.

Dobra orientiranost pomeni, da obiskovalec spletne strani v vsakem trenutku ve, kje na strani se nahaja. Če se po kakšnem naključju izgubi, mu mora biti omogočeno, da se takoj, z enim klikom na miški, vrne na prvo (domačo) stran. Spletno stran naredimo tako, da obiskovalec med brskanjem po njej točno ve, kje je, ve, kje je bil, in najpomembneje, ve, kam lahko še gre.

Dobra orientiranost je še posebej pomembna, ko uredniki spletenih imenikov pregledujejo našo spletno stran in jo ocenjujejo. To velja predvsem za spletne imenike, kjer uredniki ocenjujejo in določajo vrednost spletne strani. Takih imenikov v Sloveniji ne poznamo. Taki imeniki so veliki ameriški imeniki npr. Open Directory Project. Na urednike spletnih imenikov moramo gledati enako, kot na našo ciljno publiko. Če imajo oni težave z orientiranostjo na naši strani, potem bodo imeli težave tudi drugi obiskovalci, naši potencialni kupci.

Slike in navigacijski gumbi morajo biti dobro vidni, hiperpovezave morajo izstopati, vendar ne preveč, da ne postanejo preveč kričeče. Barve hiperpovezav morajo biti obiskovalcu hitro prepoznavne. V navadi je, da moder, podčrtan tekst, označuje še ne obiskano povezavo, vijoličen, podčrtan tekst, pa označuje že obiskano povezavo. Pri tem so možne tudi druge kombinacije oznak, vendar jih ne priporočamo, ker je prej opisan primer že dolgo časa v veljavi in s tem znan širši publiki. Če je naša stran namenjena bolj izkušeni publiki, si lahko privoščimo več odstopanja od standardov označb povezav, uporab raznih barv, ozadij, tekstur in efektov, v kolikor ohranimo zakonitosti berljivosti, če pa je naša publika manj izkušena, pa priporočamo uporabo bolj znanih načinov prikaza spletne strani.

Uredniki spletnih imenikov so ponekod prostovoljni uredniki, izbrani na podlagi njihovega znanja iz posameznih kategorij v imenikih. Ker mi, kot oblikovalci spletnih strani, ne vemo, ali so ti uredniki tudi izkušeni spletni obiskovalci, je izbira pravih metod, ki bodo omogočale dobro orientiranost na spletni strani, ključnega pomena za končno oceno naše spletne strani.

»Lahko za najti« je izraz, ki ima več pomenov. Najpomembnejši je ta, da je našo spletno stran lahko najti preko spletnih imenikov in spletnih iskalnikov, nič manj pomembno pa ni, kako lahko ciljna publika najde informacije, produkte in storitve, potem, ko se na spletni strani že nahaja.

Vidnost spletnega mesta se poveča, če nas je lahko najti v čim več spletnih imenikih in iskalnikih, če smo vpisani na straneh, ki omogočajo nakupovanja in če smo v svoji kategoriji dobro poznani in imamo dobra priporočila sorodnih spletnih strani in mest.

Ko obiskovalec najde našo spletno stran je pomembno, da na njej hitro najde iskano informacijo. Obiskovalci nočejo dolgo iskati informacij na spletni strani in če ne najdejo iskane informacije v času sedmih do osmih klikov miške, bodo stran zapustili in iskali informacije drugje.

Potem, ko so stran z iskano informacijo našli, jim moramo zagotoviti, da se jim do želene informacije ne bo potrebno sprehoditi po strani navzdol, ampak bo ta informacija postavljena na vrh strani. Primer take strani je stran pogosto postavljenih vprašanj. Ta mora biti sestavljena tako, da se vsa vprašanja nahajajo, brez pripadajočih odgovorov, na vrhu strani. Iskalcu mora biti omogočeno, da s klikom miške na želeno vprašanje dobi odgovor na to in ta se mora nahajati na vrhu strani. Tako smo stran naredili prijazno za našo ciljno publiko in za iskalnike ter spletne imenike.

Če se podjetje ukvarja s produkti ali storitvami, je pomembno, da so ti navedeni na strani tako, da so hitro najdeni, ker iskalci in uredniki spletnih imenikov sovražijo brskanje po spletnih straneh, ne da bi vedeli, s čim se ta stran ukvarja. Stran mora iskalcu takoj povedati in prikazati, s čim se ukvarja oziroma kaj prodaja.

Na strani mora biti lahko najti podatke o podjetju oziroma lastniku strani. Podatki morajo vsebovati ime podjetja, naslov podjetja, telefonsko številko, številko faksa, email naslov. Na te podatke bodo pozorni uredniki spletnih imenikov. V navadi je, da so ti podatki shranjeni na več lokacijah. Najpogosteje se ti podatki nahajajo na podstraneh, ki so poimenovane »domov«, »o nas«, »lokacija«, »kako do nas«, »sporočite nam«…

Kako lahko nas najdejo, je zelo pomembno, vendar se moramo zavedati, da s tem zgodba še ni končana. Zagotoviti moramo, da na strani najdejo informacijo v čim krajšem času in s čim manj napora. Potem jim morajo biti tudi hitro na voljo naši podatki, če se odločijo, da bodo produkt ali storitev tudi kupili oziroma najeli.

Hitro odpiranje strani pomeni hitrost oziroma čas med klikom miške na povezavo in tem, da se pred nami pojavi odprto spletno mesto ali stran. Ta čas je lahko ključnega pomena za promet oziroma obiskanost spletnega mesta ali strani. Če je čas predolg, je velika verjetnost, da bo iskalec informacij ali storitev opustil nalaganje strani in se odločil za drugo stran. Če se to pogosto dogaja, spletna stran izgubi promet, s tem dobiček, zniža se ji ocena spletnih iskalnikov in urednikov spletnih imenikov, to pa vodi v propad, saj so strani brez obiskov počasi izpuščene iz indeksacije, in tako postanejo nevidne za vse uporabnike iskalnih orodij. Edina izjema, kjer je dopuščen večji čas odpiranja strani, so video igre, pri katerih poteka sama igra preko internetne povezave in je zato potrebno več časa za nalaganje strani in dodatkov, ki so nujni za igranje.

Hitrost odpiranja strani je najbolj odvisna od uporabnikove internetne povezave. Če se uporabnik povezuje s svetovnim spletom preko navadne telefonske linije, poteka odpiranje oziroma nalaganje spletne strani precej več časa, kot če ima uporabnik ADSL ali kabelsko povezavo.

Uporaba animacije na spletni strani pogosto podaljša čas odpiranja strani, zato animacijo uporabljamo, samo da z njo poudarimo res pomembne dele strani, kar pa ne sme biti prepogosto.

Preprosto narejena stran se bo odprla mnogo hitreje kot stran polna slik, flash dodatkov, video in avdio efektov. Vse je odvisno od vsebine strani. Če se stran ukvarja s prodajo rezervnih delov za traktorje, bo bolj preprosto narejena kot stran, ki ponuja izdelavo novih spletnih strani ali pa izdelavo računalniških iger.

Vedno uporabite majhne slike, imenovane thumbs, vendar svoji ciljni publiki ponudite možnost, da sliko vidi tudi v večji grafični resoluciji. Stran, ki vsebuje tak način prikaza, se bo odprla hitreje, kot če bi imela slike v »polni« velikosti. V našem primeru vinoteke bo uporaba thumbs slikic zaželena pri prodaji vina. Če kupca zanima podrobnejši izgled steklenice vina, ki jo namerava kupiti, bo preprosto pritisnil na majhno sličico in na voljo mu bo večja, bolj podrobna slika želenega vina.

Pomembno je vedeti, da nam večkratna uporaba iste slike časa odpiranja strani ne podaljša, saj se slika naloži v spomin brskalnika. Logotip spletnega mesta zato uporabimo na vseh spletnih straneh in nanj priključimo povezavo na začetno stran. S tem ne bomo povečali časa nalaganja strani, čas bo ostal isti. Dosegli pa bomo večjo prepoznavnost strani, saj bo logotip vedno pred očmi obiskovalca in dali mu bomo dodatno možnost, da se lahko v vsakem trenutku vrne na začetno stran spletnega mesta.

Zavedati se moramo, da posamezniki v naši ciljni publiki tolerirajo različne čase odpiranja spletne strani, tako da nekateri prej prekinejo odpiranje, nekateri pač kasneje. Vse je odvisno od posameznikovega trenutnega razpoloženja. Pomembno pa je tudi vedeti, da v primeru, ko želi pajek oceniti stran in naleti na preveč dolgotrajno odpiranje strani, v tem času opusti proces in stran izpusti iz indeksacije, kar lahko ima katastrofalne posledice za spletno stran in njeno poslovanje.

Trden, dosleden izgled in design je lastnost spletne strani, ki vpliva na to, kako uporabnik vizualno zaznava spletno stran. Uporabnik se mora ob branju spletne strani počutiti sproščeno in prijetno. To pravilo vsebuje delčke že prej naštetih pravil. Da se bo uporabnik počutil prijetno ob branju naše spletne strani, mora v vsakem trenutku vedeti, kje na strani se nahaja, kje je že bil in kam še lahko gre. Zato moramo dosledno upoštevati pravila navigacije in jih na vsaki spletni strani spletnega mesta označevati enako, z enako barvo, na enakem mestu in z enako velikostjo besedila.

Doslednost designa pomeni, da je uporaba slik, barv, oblik in velikosti besedila enaka na vseh straneh spletnega mesta. To pomeni, da vse spletne strani spletnega mesta okvirno izgledajo enako, različna je samo vsebina te strani. Tako se bo obiskovalec na vsaki strani spletnega mesta počutil domače in prijetno, hitro bo našel, kar išče, ker bo točno vedel, kje naj išče, saj se ne bo mučil z obliko strani in navigacijo; ta mu bo že v naprej znana.

Uporaba in plasiranje slik na spletno stran naj ne bo naključna, ampak povezana z ustreznim besedilom in v ustreznem kontekstu. Slike, ki prikazujejo ponudbo produktov naj bodo enakih dimenzij. Enakih dimenzij naj bodo slike v ležečem položaju in tudi slike v pokončnem položaju.

S trdnim, doslednim izgledom in designom bomo dosegli, da bo naša ključna publika zadovoljna s stranjo, saj se bo na strani dobro znašla, stran ji bo prijetna in nenaporna za oči. To pa bo privedlo do tega, da se bo z veseljem vračala k nam in našim storitvam, zadovoljni bomo tudi mi, ker nam bo taka publika prinašala največ dohodka.

Z uporabo teh petih pravil bomo dosegli večjo spletno vidljivost ne samo v očeh naše ciljne publike, ampak tudi v očeh spletnih iskalnikov in očeh urednikov spletnih imenikov, ki so tudi potencialna ciljna publika naše strani.

2.2 KAJ SO SPLETNI ISKALNIKI IN KAJ SPLETNI IMENIKI?

Spletni iskalniki in spletni imeniki so iskalni sistemi, katerih se poslužujejo uporabniki svetovnega spleta pri iskanju informacij, produktov, storitev,…. V današnjem času je večina iskalnih sistemov hibridnega značaja, kar pomeni, da so kombinacija iskalnikov in imenikov, vendar jih še vedno klasificiramo kot iskalnike ali imenike, glede na to, katerim rezultatom dajejo prednost. Če hibridni iskalni sistem daje prednost rezultatom, pridobljenim s pomočjo spletnega iskalnika, se ta klasificira kot iskalnik. Če imajo prednost rezultati, pridobljeni iz imenika, je to spletni imenik.

2.2.1 SPLETNI ISKALNIKI

S stališča uporabnika je spletni iskalnik spletna stran, ki dovoljuje vnos iskanih ključnih besed ali fraz in vrne rezultate na temelju relevantnosti dokumentov, ki jih hrani v svojem indeksu. Relevantnost je determinirana z zbirko avtomatskih postopkov, ki se imenujejo algoritem. Spletni iskalnik indeksira vsebino več milijard spletnih strani in ocenjuje slike, pdf datoteke, word datoteke, glasbene in video datoteke, itd. Nemogoče je, da bi spletni iskalniki raziskali vse podatke, ki jih indeksirajo, v realnem času, zato uporabljajo programe, imenovane pajki (robots, bots, crawlers, spiders). Ti programi raziskujejo vsebino in jo zapisujejo v indeks spletnega iskalnika. Pajek začne indeksirati na prvi strani spletnega mesta. Sledi povezavam, ki jih najde, in tako preišče vse spletne strani spletnega mesta. Medtem ko sledi povezavam, pogosto odkrije nova spletna mesta s pomočjo povezav, ki kažejo na druga spletna mesta (outbound links). Ta indeks je zgoščena slika vsebine strani, ki jo je pajek raziskal, in ta indeks se uporablja kot informacija, ko uporabnik izvaja iskanje. Pajek periodično obiskuje stran in s tem osvežuje indeks strani. Čas med obiski pajka so odvisni od resursov spletnega iskalnika. Nekateri spletni iskalniki omogočajo bolj podrobno spletno iskanje podatkov, npr. iskanje po jezikih ali po pred kratkim posodobljenih straneh. Trenutno najbolj popularni spletni iskalnik je Google. Uporabniki opravijo z njim več kot dvesto milijonov iskanj na dan. Predvidevajo, da je to med polovico in dvema tretjinama vseh iskanj dnevno.
(George, 2005, stran 2)

V svetovnem merilu je iskalnikov veliko. Med njimi zaseda najpomembnejše mesto zgoraj omenjeni Google, vendar je bitka za prestol zelo ostra. Preteklost je pokazala, da so nekateri iskalniki, zaradi svoje naivnosti, ko so bili na vrhu, zaspali na lovorikah in zaradi tega potonili v pozabo. Nekatere so kupili drugi iskalniki, nekateri so propadli, spet nekateri še vedno vegetirajo pozabljeni, vendar še vedno aktivni. Čeprav nesporni velikan Google drži prvo mesto spletnih iskalnikov, so pri Microsoftu začeli resno razvijati novi iskalnik, imenovan MSN-search, ki naj bi bil kmalu resna konkurenca Googlu.

Septembra 2001 je na trg prišel nov iskalnik, imenovan WiseNut. V medijih so ga takoj proglasili za potencialnega »morilca« Googla. Ta iskalnik je v lasti velikega spletnega imenika LookSmart. Mnogo ljudi se je spraševalo, kako bodo dve tako različni tehnologiji delovali skupaj. WiseNut, tako kot Google, daje velik poudarek na analizo povezav. Poleg tega poudarja pomembnost sorodnih fraz iskanim frazam in vrača rezultate v realnem času, če je to iskanje specifično. Rezultate avtomatsko razporeja v kategorije. Iskalec ima možnost vpogleda in iskanja po kategorijah, tako da so ti rezultati še bolj relevantni za iskalca. Posebnost WiseNut-a je, da pri prikazu rezultatov poda točno število strani, relevantnih za iskalca. Pri rezultatih omogoča vpogled na spletno stran, brez da bi iskalec zapustil stran rezultatov (Sneak-a-Peek funkcija), in s tem olajša mnogo nepotrebnih odpiranj strani, ki za iskalca niso zanimive. (Michael in Salter, 2003, stran 35-36)

WiseNut-ova tehnologija omogoča indeksacijo enega trilijona spletnih strani. To pomeni, da ob trenutno ocenjenih dveh do štirih milijardah strani ostaja še veliko prostih kapacitet indeksacije in je trdno odločen ostati v igri spletnih iskalnikov. WiseNut si je zadal osvojiti dvajset odstotni delež iskanj na svetu, kar je malo za tako perspektiven iskalnik. Zanima ga zagotavljanje iskalnih tehnologij drugim, predvsem velikim spletnim mestom in podjetjem, ki uporabljajo intranet, v teh segmentih vidi največ dobička. (Michael in Salter, 2003 stran 35-36)

Konkurenca iskalnikov na svetu je zelo ostra. Če iskalniki ne skrbijo za pogosta posodabljanja in za relevantnost rezultatov, hitro izgubijo obiskovalce. V Sloveniji ne bi mogli trditi, da je tako, saj poznamo le en pravi spletni iskalnik Najdi.si. Ta iskalnik deluje podobno kot Google, na principu iskalnega pajka, ki indeksira strani v slovenščini.

»Najdi.si na enem mestu ponuja največjo in najpopolnejšo zbirko slovenskih spletnih vsebin. V Sloveniji so še vedno razširjeni imeniki, ki iščejo po zbirki ročno vpisanih naslovov strani. Najdi.si pa zagotavlja, da so z avtomatiziranim postopkom vpisani skoraj vsi obstoječi slovenski spletni dokumenti (v novembru 2005 jih je že blizu 13 milijonov), vključno s podatki o strani in celotnem besedilu, po katerem lahko iščemo.« (http://www.najdi.si/mediacentre/mcabout.html, 7.7.2006)

2.2.2 SPLETNI IMENIKI

Spletni imeniki so drug način iskanja informacij na svetovnem spletu in so v tesnem sodelovanju s spletnimi iskalniki. Njihov način urejanja podatkov o straneh je drugačen, drugačen pa je tudi vpis vanje in postopek, da nas uvrstijo na seznam rezultatov.

Imenike kategoriziramo kot zbirko informacij o spletnih mestih. Namesto da vsebujejo informacije o spletnih straneh, vsebujejo informacije o spletnih mestih. Spletni imeniki ne uporabljajo pajkov za ustvarjanje indeksa spletnih strani, ampak za vsako spletno mesto v imeniku najdemo informacijo o naslovu in opis spletnega mesta. (Kent, 2004, stran 10)

Imenik je pristop k organiziranju informacij. Najbolj znan imenik je telefonski imenik. Na svetovnem spletu je imenik v bistvu vodič, organiziran po glavnih temah in podtemah. Rezultati imenikov so vzeti iz spletnih mest, ki so bila predhodno vpisana v imenike. Ta mesta morajo skozi določen proces, preden so lahko v rezultatih iskanj. Mnogo imenikov ima tudi pajke, toda glavno delo ocenjevanja in uvrščanja spletnih mest v specifične kategorije opravijo ljudje, imenovani uredniki. Da je spletno mesto uvrščeno v spletni imenik, mora biti relevantno in dobro za določeno kategorijo, ki jo ta imenik ima. (Michael in Salter, 2003, stran 41)

Imeniki uporabljajo urednike, da ustvarjajo sezame spletnih mest. Vpisu v spletni imenik sledi proces, v katerem urednik pregleda vsebino spletnega mesta in se potem odloči, ali bo to mesto vključil v imenik. Vsaka stran ali mesto je kategorizirana na nek način. V navadi je uporaba drevesnih struktur. Iskalci informacij lahko poiščejo, kar iščejo, tako da se sprehajajo po kategorijah in iščejo podatke, ki jih zanimajo, ali pa iščejo z uporabo ključnih besed.

V našem primeru spletne vinoteke bo kategorizacija izgledala približno tako:
Posel in Ekonomija
Produkti in Storitve
Hrana in Pijača
Pijača
Alkoholna pijača
Vino

Tako strukturirani imeniki so prijazni za uporabnika in zato bolj obiskani.

Spletni imeniki tesno sodelujejo s spletnimi iskalniki in s tem dobijo več relevantnih rezultatov. Če spletni imenik nima relevantnih rezultatov za obiskovalca, ko ta išče po ključnih besedah, mu priskoči na pomoč njegov partner, spletni iskalnik s svojimi rezultati. Skupek obeh, iskalnika in imenika, imenujemo hibridni iskalnik, ki smo ga že omenjali.

Ko iščemo v imeniku z uporabo ključnih besed, sledi imenik določenim kriterijem, da najde relevantne rezultate. Najprej primerja ključne besede s kategorijami, nato z naslovi spletnih mest in nazadnje z opisi spletnih mest. S tem najde najbolj relevantne rezultate, ki jih predloži iskalcu.

Uredniki spletnih imenikov ocenjujejo spletna mesta po določenih kriterijih. Če mesto zadovolji tem kriterijem, je uvrščeno v imenik, drugače pa je zavrnjeno. Spletno mesto mora imeti čim bolj edinstveno vsebino, mora se vključiti v sebi primerno kategorijo, mora ustrezati zakonskim kriterijem, imeti mora ustrezen opis spletnega mesta in mora čimbolj zadovoljiti petim pravilom izdelave spletnih strani, ki smo jih omenili v poglavju 2.1.

Spletnih imenikov je ogromno, verjetno veliko več kot spletnih iskalnikov, ker jih je lažje narediti in ne zahtevajo veliko resursov. V Sloveniji nam je dobro znan svetovni spletni imenik Yahoo!.

Spletni imenik Yahoo! je del iskalnega sistema Yahoo! in je eden od najpopularnejših iskalnih mest. Zase trdi, da ga obišče mesečno 230 milijonov različnih obiskovalcev.(Kent, 2004, stran 188)

Njegovi začetki segajo v leto 1994, ko sta dva študenta začela izdelovati seznam njunih priljubljenih spletnih strani. Od takrat je njun projekt rasel in še vedno raste. Danes je to veliko podjetje, ki ima preko milijon spletnih mest v svojem imeniku. Je tudi eden največjih spletnih portalov na svetu. (Michael in Salter, 2003, stran 42)

Največji spletni imenik na svetu je Open Directory Project, ki ima v svojem imeniku indeksirano več kot štiri milijone spletnih mest in skoraj 73 tisoč urednikov. (http://dmoz.org/, 7.7.2006)

Open Directory Project je bil ustanovljen leta 1998 in temelji na ideji prostovoljnih urednikov. Uredniki pregledujejo spletna mesta glede na njihovo zanimanje oziroma ekspertizo. Ta imenik sodi med tako imenovane open source imenike, kar pomeni, da ga lahko uporabljajo vsi. Open Directory tudi nima problemov s hitro rastjo interneta, saj dovoljuje, da vsebino interneta urejajo sami uporabniki in s tem skrbijo, da so vidna samo najboljša spletna mesta. Prostovoljni uredniki in njihovo veliko število omogočajo hitro širjenje spletnega imenika, zato je ta imenik trenutno največji spletni imenik na svetu. (Michael in Salter, 2003, stran 54)

Njegova velikost se kaže tudi v tem, da z rezultati trenutno zalaga 332 iskalnih spletnih mest. Na njegovem seznamu so tudi nekateri največji, kot na primer Google, Lycos, AOL Search, NetScape Search, Wise Nut in veliko drugih. (http://dmoz.org/Computers/Internet/Searching/Directories/Open_Directory_Project/Sites_Using_ODP_Data/, 7.7.2006)

Če sta na svetu najbolj znana dva spletna imenika in slovita po tem, da jih uporablja največ iskalnih sistemov in uporabnikov, v Sloveniji ni tako. V Sloveniji ne poznamo enega ali dveh imenikov, ki bi zalagala z rezultati druge, ampak imamo veliko iskalnih sistemov, ki imajo svojo bazo, v katero so vpisana spletna mesta. Rečemo lahko, da imamo na tako majhnem prostoru kot je Slovenija, veliko samostojnih spletnih imenikov.
Trenutno je največji slovenski spletni imenik MatKurja, ki je hkrati tudi najstarejši. Vendar po zadnjih podatkih in številu zadetkov iz leta v leto izgublja na popularnosti. V svojem indeksu ima vpisanih približno 30 tisoč spletnih mest.

Druga po številu vpisov je trenutno Slowwwenia, ki se ponaša s 25 tisoči vpisanimi spletnimi mesti in napoveduje, da se bo preoblikovala v spletni iskalnik s svojim spletnim imenikom.

Na tretjem mestu, s trenutno okoli 20 tisoč vpisi, je spletni imenik Raziskovalec. Raziskovalec je v slovenski prostor vnesel novo idejo organiziranja v spletni imenik vnesenih spletnih mest. Ostalim kategorijam je dodal novo kategorijo, kar pomeni razvrščanje spletnih mest glede na lokacijo. Nova komponenta razvrščanja je pritegnila k vpisu mnoga podjetja, obrtnike, trgovine, itd., saj mnogi iskalci informacij iščejo po regijah oziroma občinah. V našem primeru je vpis vinoteke v Raziskovalca več kot priporočljiv. Raziskovalec, poleg iskanja lokalnega značaja, omogoča vpis spletnega mesta v več drugih manjših slovenskih spletnih imenikov. Velika novost je iskalni forum, ki omogoča pridobitev informacij, ki jih ne moremo najti na svetovnem spletu.

Spletni imeniki so najboljši način, da začnemo s pridobivanjem popularnosti. Vpis v spletne imenike nam povečuje možnost, da bomo prej opaženi s strani spletnih iskalnikov. Če smo vpisani v imenike, bomo imeli tudi višjo oceno v iskalnikih. (Michael in Salter, 2003, stran 65)

Našo vinoteko bomo najprej vpisali v spletni imenik lokalnega značaja Raziskovalec.com. S tem bomo postali vidni v svojem kraju in regiji. S pomočjo Raziskovalca se bomo vpisali v ostale manjše slovenske spletne imenike in šele nato v spletni iskalnik Najdi.si. Naslednji korak, ki bo sledil, je vpis vinoteke v največji spletni iskalnik Google, vendar je pred tem še veliko dela z oblikovanjem iskalnikom in imenikom prijazne spletne strani.

Optimizacija spletnih strani - kazalo >>